"V globinah zime sem končno spoznal, da je v meni nepremagljivo poletje."
- Albert Camus

Aleksander Mežek

OBUPATI JE SEBIČNO

»V dnevni ambulanti, kamor so me poslali, da bom videl, kje mi bodo v naslednjih mesecih dajali kemoterapijo, sem srečal mlado dekle, ki je imelo že močno razširjenega raka. Zapletla sva se v pogovor, ki je popolnoma spremenil moje sprejemanje dejstva, da sem tudi sam zbolel za rakom. Bližal sem se šestdesetemu letu in ko mi je zdravnik povedal, da je tumor skoraj že prebil steno v mojem črevesu in mi napovedal le še šest mesecev življenja, če se takoj ne začnem zdraviti, sem bil povsem miren. Veliko sem doživel in naredil do takrat, zato se mi ni zdelo nič groznega, če bi se moje življenje takrat zaključilo. A po razgovoru s tem mladim dekletom, ki sploh še ni utegnilo na polno zaživeti in bi zamudilo toliko lepih stvari in za katero bi žalovalo toliko njenih najbližjih, sem nenadoma spoznal, da je potrebno življenje živeti, dokler lahko in se zanj boriti. Zdaj tudi vem, da je obupati nad življenjem sebično.«

To spoznanje je bilo za Aleksandra Mežka, še vedno zelo priljubljenega glasbenika, zagotovo eno najpomembnejših. »Pred nekaj meseci je moja hčerka rodila sina, mojega vnuka, in zdaj sem v polnosti dojel, kaj vse bi zamudil, če bi se pred desetimi leti predal in se brez boja sprijaznil s smrtjo. Ne bi videl vnuka, ne bi bil deležen te sreče, ki jo občutim! Res je, da tako ali tako ne bi vedel, saj me ne bi bilo zdaj tu, a ne gre le zame. Tudi moja hčerka bi bila zagotovo žalostna, če mi ne bi mogla pokazati svojega sina. Vnuk bi bil čez leta žalosten, ker ne bi spoznal svojega dedka. Zato se ob bolezni nikoli ne odločamo le zase, ampak imejmo vedno v mislih tudi tiste, ki so nam blizu.«

Težavam, ki jih je takrat zaznal, sprva ni pripisoval posebnega pomena, a ko je opazil na blatu kri, je vse skupaj vzel bolj resno. »V knjigarni sem kupil knjigo in med možnimi vzroki za krvavitev je bil naveden tudi rak. Takoj sem se zganil in šel k zdravniku. Sledila je kolonoskopija, na kateri so sicer odkrili tvorbo, a je bil njen izvid negativen. Mojemu zdravniku se je vse zdelo sumljivo in sledila je še ena kolonoskopija, z njo ponoven odščip tkiva in v drugo nedvoumna diagnoza: rak danke. »Imel sem zelo dobro ekipo zdravnikov, ki me je spremljala vse od diagnoze do zaključka zdravljenja. Zanimivo se mi je zdelo, da v Angliji, kjer sem se zdravil, zdravniki sebe predstavijo kot gospod ali gospa ta-in-ta in ne z doktor, tako kot pri nas. S tem se vzpostavi malo drugačen odnos. Zdi se mi, da malo pristnejši, predvsem pa enakopravnejši. Z mojim zdravnikom sva postala na koncu prijatelja. Zelo veliko sva se pogovarjala, kar je bilo tudi posledica moje izrazite radovednosti. Postavljal sem mu številna vprašanja o zdravljenju in raku na splošno, kar mu je bilo zelo všeč in je k meni vodil svoje študente s fakultete.«

Delo je lahko močna opora

Pred operacijo se je vrnil v Slovenijo, kjer si je v tišini nameraval nabrati moč za naporno zdravljenje, ki ga je čakalo. »Načrtoval sem zgolj počitek, a je naneslo drugače. K meni je prišel prijateljičin sin in mi izročil besedila svojih pesmi s prošnjo, da zanje napišem glasbeno podlago. Njegova besedila, tako zelo drugačna od vseh, ki sem jih do takrat bil vajen, so me posrkala vase in začel sem na polno ustvarjati. Prav to je bil tudi najboljši vir energije in moči, po katero sem pravzaprav prišel in ugotovil sem, da človek v najtežjih trenutkih potrebuje nekaj, kar hrani njegovo dušo, potem je močno tudi telo. Prav v teh spoznanjih sem izdal svojo ploščo Tečem skozi čas, ki sem jo nato izročil svojemu kirurgu, saj sem želel, da še on spozna moje delo, ne le jaz njegovo (smeh).«

Bo stoma začasna ali trajna?

Operacija je minila gladko, kar pa ne velja za naslednje mesece, ki so sledili. »Kirurg mi je povedal, da bom zelo verjetno dobil vrečko na trebuh zaradi izpeljanega črevesa, a takrat še ni vedel, ali bo stalna ali začasna. Ko se boš zbudil, mi je rekel, si potipaj trebuh in če boš začutil vrečko na desni strani, bo začasna, sicer pa stalna. K sreči mi je naredil začasno, kar je bilo dobro, manj prijetno pa je bilo dejstvo, da sem imel naslednja tri leta obilo težav s prebavo. Na začetku nisem imel apetita, peristaltika se nikakor ni vzpostavila, imel sem prebavne motnje vsakič, ko sem jedel začinjeno hrano. Bal sem se, da bo to trajalo do konca življenja, a se je po treh letih le umirilo in danes se počutim povsem dobro, res pa še vedno pazim na prehrano in se ravnam po nasvetih dietetika, ki me je spremljal ves čas zdravljenja tudi po operaciji. V Angliji je povsem običajno, da vsakega bolnika obravnavajo celostno, kamor sodi tudi prehransko svetovanje,« doda sogovornik. V roke je dobil tudi naslove različnih društev, ki zastopajo bolnike z rakom na črevesju, povabili pa so ga tudi v klinično raziskavo, a se vabilu ni odzval.

Po operaciji je sledilo dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo in nato še z obsevanjem. To obdobje je bilo naporno in je s seboj prineslo vrsto telesnih sprememb. »Spremenil se mi je okus, imel sem reakcije na koži, citostatiki, ki sem jih prejemal, pa so name delovali kot poživilo. V času kemoterapije sem se počutil povsem drugače kot kadar koli do tedaj.«

Zboli lahko vsak

»Nikoli si nisem mislil, da bom zbolel za rakom. Vse življenje sem zdravo živel, nihče v družini ni imel tega raka, zato nisem sploh razmišljal o tej možnosti.  Zato vsem ljudem, ki razmišljajo podobno, svetujem, naj gredo na pregled, če imajo težave, predvsem pa naj se odzovejo v presejalni program Svit, saj ta odkriva raka v zelo zgodnjih stadijih, ko ljudje še nimajo prav nobenih težav. Včasih slišim koga reči, kaj pa, če mi bodo kaj odkrili? Saj prav za to gre, da pravočasno odkrijejo bolezen, če ta je prisotna v telesu. V zgodnjih stadijih je bolezen ozdravljiva. Ko napreduje, je zdravljenje zelo dolgotrajno in naporno, izid pa negotov. Rak se lahko zgodi komur koli, tudi ljudem, ki so vse življenje skrbeli za svoje zdravje. Poglejmo samo slavno teniško igralko Martino Navratilovo. Bila je aktivna športnica, pojem zdravja, a je zbolela za rakom.«

Aleksander Mežek se kot nekdanji bolnik z rakom zelo dobro zaveda, da se veliko ljudi ob srečanju z rakom zateče tudi k alternativni medicini. Sam ima do nje zelo jasno stališče: »Alternativna medicina bi morala biti del naše skrbi za zdravje takrat, ko smo še zdravi. Ne zdi se mi preveč pametno začeti z različnimi pristopi, ko zboliš za rakom. Raka se izstradati ne da, lahko pa izstradamo sebe, kar ni dobro. Pomembno je, da zaupamo svojemu zdravniku, pravzaprav celi ekipi, ki skrbi za nas in poiščemo svetlo točko, ki nas bo v najbolj kriznih trenutkih držala pokonci. Nenazadnje, treba se je boriti za svoje življenje, nikdar obupati ali se predati. Vredno je živeti, tudi za druge.«

»Kot ambasador Svita spodbujam vse, ki prejmejo vabilo, naj se mu odzovejo. Svit ni noben bav bav, nasprotno, to je program, ki dobesedno rešuje življenja.«
© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio