Otvoritev INFO TOČKE na Onkološkem inštitutu Ljubljana

S septembrom je na Onkološkem inštitutu Ljubljana začela delovati INFO TOČKA, v kater bo več društev in združenj onkoloških bolnikov imelo prostor za svoje dejavnosti. Prostor je zraven bifeja v pritličju. EuropaColon Slovenija ima svoj termin ob ponedeljkih od 9:00 do 16:00 ure, dobrodošli pa so vsi bolniki z rakom in jihovi svojci. Na vprašanja bomo odgovarjali člani Združenja, ki smo sami preživeli raka. V naslednjih mesecih bomo bolnikom in svojcem omogočili tudi posvet s psihologinjo. Veseli bomo vašega obiska!

O raku debelega črevesa in danke

Diagnostične preiskave

Raka na debelem črevesu in danki je mogoče ugotoviti z naslednjimi diagnostičnimi preiskavami:

  • Digitorektalni pregled
    Pri pregledu lahko zdravnik z orokavičenim prstom otipa večino tumorjev spodnje polovice danke. V primeru suma na tumor zdravnik naroči nadaljnje preiskave.
  • Ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu (test okultne krvavitve ali hematest)
    S hematestom v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki sicer ni vidna s prostim očesom. Kri lahko izvira iz tumorja ali predrakavega izrastka na sluznici (polip), lahko pa je posledica drugih obolenj prebavil. Test torej ni specifičen, je pa edini presejalni test. Po 50. letu starosti naj bi hematest opravili trikrat zaporedoma, 1-krat na leto.
  • Endoskopski pregled spodnjega dela danke (rektoskopija)
    Rektoskopija je preiskava z inštrumentom, ki se vstavi v danko in zdravniku omogoča pregled sluznice danke. Opravijo jo v bolnišnici ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah in diagnostičnih centrih ter praviloma ni boleča. Če zdravnik pri rektoskopiji odkrije polip, je potrebna kolonoskopija.
  • Endoskopski pregled celotnega debelega črevesa in danke (kolonoskopija)
    Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, prek katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski monitor, ki omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke.
    Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih. Opravljajo jo zdravniki gastroenterologi ali kirurgi onkologi. Pred pregledom bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik odstranjuje tudi polipe v črevesu (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – opravi biopsijo. Odvzeto tkivo pregleda zdravnik patolog. Patohistološki izvid potrdi ali ovrže sum na raka.

    Kolonoskopija velja za najzanesljivejšo diagnostično metodo, s katero lahko tumorje debelega črevesa in danke odkrijejo že zgodaj. Po 50. letu starosti naj bi jo opravili vsi. Kontrolne kolonoskopije naj bi opravljali na 5 let, bolniki z odkritimi polipi pa na 3 leta ali pogosteje, odvisno od patohistološkega izvida odstranjenih polipov.
  • Rentgensko slikanje
    • Kontrastno rentgensko slikanje (irigografija)
      Pred rentgenskim slikanjem je treba celotno črevo napolniti s posebnim kontrastnim sredstvom ali zrakom. Tako postanejo tumorji vidni na rentgenski sliki.
    • Rentgensko slikanje pljuč
      Metodo uporabljajo predvsem za oceno razširjenosti bolezni v pljuča.
  • Druge diagnostične preiskave
    Ultrazvok je izredno hitro mehansko nihanje, ki potuje v telo v obliki zelo kratkih valov in pri tem slabi predvsem zaradi vsrkanja v tkivo in neštetih odbojev. Odbito valovanje sprejema pretvornik. Ker zdravo tkivo absorbira in odbija valove drugače kakor tumor, to metodo lahko uporabljajo za prikaz tumorjev danke (endoluminalni ultrazvok). Za prikaz zasevkov in s tem za oceno razširjenosti bolezni pa uporabljajo ultrazvok trebuha.

    Vse bolj sta v uporabi računalniška tomografija (CT) in v zadnjem času magnetna resonanca (MRI), predvsem za natančen prikaz obsega bolezni v mali medenici. Te preiskave ne morejo opraviti, če imate v telesu kovinske tujke.