V Sloveniji vsako leto za eno od oblik rakov prebavil na novo zboli okoli tri tisoč ljudi, okoli 1.900 pa jih umre. Zato v mednarodnem mesecu ozaveščanja o teh rakih v Združenju EuropaColon Slovenija spodbujamo k čim zgodnejšemu odkrivanju bolezni, saj prav zgodnje odkrivanje bistveno pripomore k daljšemu preživetju ter krajšemu in lažjemu zdravljenju, s tem pa tudi kakovostnejšemu življenju.

V letošnjem letu posebno pozornost namenjamo raku debelega črevesa in danke (RDČD), zlasti med mlado populacijo, to je ljudem, mlajšim od 50 let. 

V Sloveniji vsako leto na novo za RDČD zboli dobrih 1.350 ljudi. Pri nas imamo že od leta 2009 presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki, ki pa je »namenjen ljudem v starosti od 50 do 74 let. Ta starostni razpon je seveda smiseln, ker je še vedno večina obolelih za tem rakom starejših od 50 let, a opažamo, da povsod po svetu raste število mladih bolnikov s tem rakom. 

Po podatkih Registra raka jih je 2015 zbolelo 74, v 2020 pa že 105, kar pomeni, da se je to število v samo petih letih povečalo kar za četrtino! To je vsekakor zaskrbljujoče,« pojasnjuje prof. dr. Janja Ocvirk, spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodaja še, da so dejavniki tveganja pri vseh, tudi pri mlajših, podobni: nezdrav način življenja, v katerem je prehrana z malo vlaknin, a preveč maščobe in sladkorja, pretirano pitje alkoholnih pijač, kajenje, premalo gibanja. Poleg teh vsekakor svojo vlogo igra tudi genetika in vnetne črevesne bolezni. Prof. Ocvirkova vsem, še zdravim in že diagnosticiram bolnikom z rakom svetuje, da se redno gibljemo, ker prav telesna aktivnost dokazano deluje zaščitno in pripomore tudi k boljšim izidom zdravljenja.

Ker za mlajše bolnike z RDČD še vedno ni presejalnega programa in žal nič ne kaže, da ga bomo prav kmalu uvedli, je še toliko pomembneje, da smo pozorni na simptome. Kot pravi prim. Zdenko Kikec, specialist gastroenterolog iz SB Slovenj Gradec, bodimo pozorni zlasti »na bolečine v trebuhu, motnje v odvajanju blata (izmenjujoča se driska in zaprtje), kri na blatu, spremenjena oblika blata (to postane tanko kot svinčnik), občutek nepopolno izpraznjenega črevesa. Če ti simptomi trajajo več kot 14 dni, vsekakor potrebujejo nadaljnjo obravnavo in obisk pri zdravniku.« Ob tem prim. Kikec opozori še na primere, ko se RDČD pojavlja pri več članih v družini. Krvnim sorodnikom v takih družinah stroka svetuje, da opravijo preventivno kolonoskopijo, in sicer približno deset let prej, preden se je pojavil rak pri njihovem sorodniku ali sorodnikih.

Rak že dolgo ni več smrtna obsodba in vedno več je takih oblik, ki jih zdravniki danes bodisi pozdravijo bodisi zelo dobro in dolgo obvladujejo. Kljub velikemu napredku v obravnavi bolnikov pa tako med njimi kot v splošni javnosti še vedno vlada veliko stigme in tabujev, marsikoga je o bolezni tudi strah govoriti. 

Marko Tadejević, ki je za RDČD zbolel tudi sam in sodi v skupino t.i. mladih bolnikov, vse te občutke še kako pozna, saj je ob diagnozi, do katere je poleti 2018 prišel po več mesecih slabega počutja in težav s prebavo, doživel popolni šok. »Najprej sploh nisem verjel, da se to res dogaja in bil sem v dilemi, ali naj o tem sploh komurkoli povem, saj sem želel pred tem zaščititi svoje domače. A potem sem se odločil, da povem, in danes, po skoraj šestih letih, vidim, kako zelo pomembna in dragocena je podpora bližnjih, pogovor z njimi, spodbuda v trenutkih, ko je zaradi kemoterapije lahko zelo zelo težko. Prav zaradi svojih otrok in žene sem prebrodil vse stiske in strahove, da sem danes tu, živ in lahko spet delam. Za štiri ure, a lahko. Danes povsem drugače gledam na življenje, na ljudi okoli sebe, na majhne stvari. In vem, da je o raku treba govoriti, da bodo ljudje poučeni o simptomih, da se bodo odzvali in šli  zdravniku, da jih o bolezni ne bo sram govoriti.«

Podpora je v času, ko izvemo za diagnozo ter skozi celotno pot zdravljenja, zelo pomembna in dragocena. Bolezen je veliko čustveno, duševno in fizično breme. Tega se zelo zavedamo tudi v Združenju EuropaColon Slovenija. »Rak pride nepričakovano, nihče ni nanj pripravljen. Bolnika in njegove svojce prežemajo strah, bolečina in želja, da bi čim prej izvedeli, kakšno zdravljenje in kako bo teklo nadaljnje življenje. Naša vloga je, da jih skušamo opogumiti, da sprejmejo bolezen, svetujemo, da naj čim več sprašujejo in o svoji bolezni govorijo z zdravstvenim osebjem in bližnjimi, če to ni možno ali vsaj ne v zadostni meri, pa smo tukaj tudi mi,« sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija in povabi vse bolnike z raki prebavil in njihove svojce, da se včlanijo v združenje. Poleg informacij o bolezni in svetovanja o njej se lahko vključijo tudi v podporno skupino, ki je zaživela letos, se prijavijo na prehranski posvet, spremljajo redna spletna predavanja o različnih vsebinah, pomembnih za življenje z rakom ipd. Več informacij o vseh storitvah in aktivnostih združenja lahko dobite na www.europacolon.si.
Korak za korakom!

In za konec še dve povabili vsem. Letos namreč mineva natanko 15 let, odkar smo prvič obeležili marec kot mesec ozaveščanja o rakih prebavil. Slogan letošnjega meseca ozaveščanja je Korak za korakom in poteka po vsej Evropi. Sporočilo kampanje je večplastno. Je nadgradnja lani začete kampanje, s katero smo po vsej Evropi nabirali korake, korake za zdravje, in obenem predstavlja tudi dolgo, postopno pot do izboljšav rezultatov zdravljenja vseh, ki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke.

Aplikacija je na voljo na naši spletni strani in vabljeni, da si jo naložite in se pridružite prizadevanjem tisočev za izboljšanje stanja na področju raka debelega črevesa in danke za vse ljudi v Evropi.

Za konec pa vas vabimo tudi na slikarsko razstavo Brazde življenja avtorice Alenke Rebernik, ki se je tudi sama soočila z rakom, svojo izkušnjo in najgloblja občutja ob tem pa prelila na slikarsko platno. Njena dela so na ogled še do 28. marca v avli stavbe D Onkološkega inštituta Ljubljana.

Vabljeni, da si ogledate v živo ali v naši fotogaleriji TUKAJ.