V Sloveniji za rakom jeter vsako leto na novo zboli dobrih 200 ljudi. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). Pogosteje se pojavlja pri moških po 50. letu. Dejavniki tveganja za nastanek raka jeter so zlasti pretirano pitje alkohola, virusne okužbe, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, denimo hemokromatoza. Najpogostejši znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha.

Osnovna diagnostična preiskava je UZ trebuha, diagnozo pa potrdijo s kontrastnimi slikovnimi preiskavami - CT ali MRI, pa tudi UZ. V laboratorijskih preiskavah krvi določijo tumorski označevalec AFP.

Zdravljenje je odvisno od razširjenosti oziroma stadija bolezni in splošnega bolnikovega stanja. Le kirurško zdravljenje lahko bolezen pozdravi, žal pa je možno le v slabi tretjini primerov. Med lokalno zdravljenje sodi tudi kemoembolizacija, katere namen je s pomočjo citostatikov zavreti rast in zamašiti tumorske žile. V določenih primerih pride v poštev tudi presaditev jeter. Razširjen HCC zdravijo s tarčnim zdravilom.

Po zaključenem zdravljenju bolnike redno spremljajo, in sicer prvo leto po operaciji na tri mesece, nato na šest. Bolniki opravijo UZ in krvne preiskave s tumorskim označevalcem AFP.