Prehrana kot opora pri raku prebavil
Povzeto po predavanju dr. Irene Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn. in klinične dietetičarke
Bolniki z rakom prebavil so pogosto podhranjeni, telesno oslabljeni in izpostavljeni številnim zmotam in napačnim informacijam o prehrani. Zato je pomembno, da dobijo preverjene, znanstveno podprte nasvete. V ambulanti klinične prehrane strokovnjaki, kot je dr. Irena Hren, sledijo najnovejšim smernicam in izkušnjam evropskih združenj, hkrati pa vsakemu bolniku pristopijo individualno z veliko mero empatije in razumevanja.
Naša prebavila si lahko predstavljamo kot dobro uigran stroj, sestavljen iz številnih organov, ki vsak dan skrbijo, da hrana, ki jo zaužijemo, postane gorivo za naše telo. Ko pa eden od teh delov oslabi, ne deluje več pravilno ali ga celo izgubimo, se to hitro pokaže tudi navzven – lahko se težko prehranjujemo, izgubljamo težo, imamo težave pri odvajanju, telo začne pešati. »In takemu stroju moramo pomagati, da bo znova lahko deloval čim bolje,« pojasnjuje dr. Irena Hren, klinična dietetičarka.
Ko telo izgublja moč – podhranjenost, sarkopenija in kaheksija pri raku prebavil
Rak prebavil s seboj prinaša številne izzive – ne le v boju z boleznijo, temveč tudi na področju prehrane. Motnje prehranskega stanja so pri teh bolnikih zelo pogoste in žal lahko bistveno vplivajo na potek zdravljenja. Tri najpogostejša stanja, s katerimi se pri tem srečujemo, so
podhranjenost, sarkopenija (izguba mišične mase in moči) ter
kaheksija, za katero je značilna izrazita izguba telesne mase ob prisotnosti vnetja.
Vzroki za izgubo apetita in telesne mase so številni: zdravljenje lahko povzroča vnetja v ustih, slabosti, drisko, izgubo vonja in okusa ali preprosto izčrpanost, zaradi katere bolnik ne zmore več kuhati ali jesti. Ko se telo zaradi vseh teh sprememb ne more več ustrezno hraniti, začne izgubljati moč. »Prav zato poskušamo s prehrano bolnika čim bolj podpreti – da bo lažje zdržal vsa druga bremena, ki jih prinaša bolezen.«
Foto: Daniel Škerjanc
| Dr. Irena Hren rada uporabi slikovito primerjavo: »Predstavljajte si dve mizi – ena je masivna, trdna in lahko nosi veliko teže, druga pa je iz iverke in se pod težo hitro zlomi. Prehrana je tista osnova, ki lahko vaše telo naredi bolj trdno in stabilno – da lažje prenese zdravljenje.«
|
Pomembno je, da prehrana ne postane še eno breme. Če trenutno ne zmorete jesti, je to povsem razumljivo. Poskusite najti tisto, kar vam ustreza – vsaka drobna izbira šteje. Prehrana in gibanje sta področji, na kateri lahko – po svojih močeh – vplivate tudi sami.
Kako vemo, da gre za podhranjenost?
Podhranjenost ni vedno vidna na prvi pogled. Tudi oseba z višjo telesno težo je lahko podhranjena – če je v kratkem času izgubila več kot 5 % telesne mase, to že zadošča za diagnozo. Pri postavitvi diagnoze strokovnjaki upoštevajo tri skupine kriterijev:
- Rezultat prehranskega vprašalnika – ki pokaže tveganje za podhranjenost.
- Fenotipski znaki – kot so izguba telesne mase in mišic.
- Etiološki znaki – kot so vnetje, zmanjšan vnos hrane ali težave pri absorpciji hranil.
Če je izpolnjen vsaj en kriterij iz druge in tretje skupine, govorimo o podhranjenosti. Takšno stanje je pri bolnikih z rakom posebej občutljivo, saj je pogosto prisotno še kronično vnetje, ki povečuje razgradnjo mišic – takrat govorimo o kaheksiji. Kaheksija ima več stopenj, od začetne (prekaheskija) do nepovratne, ko se mišično tkivo ne more več obnoviti.
Kaj pa sarkopenija?
Sarkopenija je izguba mišične moči in kakovosti mišic, ki se lahko pojavi že s starostjo, pri bolnikih z rakom pa še hitreje. Mišice postajajo tanjše, z več maščobnega tkiva, kar zmanjšuje njihovo moč in funkcionalnost. Zelo pomembno je, da sarkopenijo prepoznamo dovolj zgodaj – pogosto že v ambulantah z uporabo vprašalnikov ali preprostih testov, kot je vstajanje s stola ali hitra hoja. Za potrditev diagnoze pa se uporablja posebne merilne naprave (denzitometrija, bioimpedanca).
Stradanje med boleznijo je nevarno
Pri zdravem človeku telo ob stradanju večinoma porablja maščobo. A pri bolniku, zlasti ob prisotnosti raka in vnetja, je odziv telesa povsem drugačen – začne razgrajevati mišice. »Stradanje v stanju presnovnega stresa nas praktično razgradi,« opozarja dr. Irena Hren.
»Velika razlika je, ali strada zdrav človek ali bolan – posledice niso primerljive. Zato je pravilna prehranska podpora pri bolezni ključna.«
Kaj v prehrani spremeniti, da boste dobili dovolj beljakovin?
Pri okrevanju po bolezni ali med zdravljenjem raka je ključno, da telo dobi dovolj beljakovin, saj te gradijo mišice, tkiva, pomagajo ohranjati moč in podpirajo imunski sistem. Onkološki bolniki imajo kar
dvakrat večje potrebe po beljakovinah – med 1,2 in 2 g na kilogram telesne mase.
Kako to doseči?
Foto: Dreamstime
| Najbolj preprosto pravilo je: pri vsakem obroku dodajte vir beljakovin – živalskega (kot so jajca, pusto meso, ribe, mlečni izdelki) ali rastlinskega izvora (stročnice, tofu, oreščki). Bolj kot je beljakovinski vir pust, tem bolj primeren je za prebavila, ki so med boleznijo pogosto občutljivejša.
|
V mnogih primerih pa samo s prehrano ne moremo pokriti vseh potreb, zato je zelo verjetno, da bo treba dodati tudi prehranska dopolnila.
»Da si lažje predstavljamo, kako hitro lahko telo izgublja mišično maso – zdrav moški je po 24 tednih delnega stradanja izgubil 25 % telesne mase, od tega kar 82 % puste mišične mase. Ko pa so prisotna še bolezenska stanja, se to dogaja še hitreje,« pojasnjuje dr. Irena Hren. »Starejši odrasli lahko med hospitalizacijo v samo treh dneh izgubijo tudi do en kilogram mišične mase. Zato je redno uživanje beljakovin ključnega pomena.«
Od svetovanja k sodelovanju: kako klinični dietetik pomaga
Prehrana pri bolnikih z rakom prebavil je vse prej kot enostavna. Vsaka oseba ima svojo zgodbo, različne zdravstvene izzive, je na drugem koraku zdravljenja. Prav zato prehranski pristop ne more biti enak za vse – potreben je čas, pogovor, razumevanje.
Foto: Daniel Škerjanc
| »V ambulanti zelo veliko sprašujem, a dam le nekaj osnovnih navodil, saj bolnikom ni lahko sprejeti preveč informacij hkrati. Ključno je, da razumejo bistvo – vse ostalo pride postopoma, skozi nadaljnje obiske,« pove.
|
Mnogi, ki obiščejo ambulanto za klinično prehrano, pričakujejo seznam prehranskih nasvetov. A resnična podpora se začne pri tem, da strokovnjaki najprej temeljito spoznajo posameznika in njegovo stanje. Šele nato lahko priporočila zares pomagajo.
»Za pripravo individualnega načrta potrebujemo prehransko anamnezo: podatke o bolezni, pridruženih stanjih, laboratorijskih izvidih, telesni sestavi, prebavi in simptomih. Ko to zberemo, lahko oblikujemo ciljno usmerjene ukrepe – od prehranskega svetovanja, navodil in predpisovanja dopolnil, do napotitev k drugim strokovnjakom, kot so psiholog ali socialna služba. V praksi to pogosto počnemo in opažamo, da ljudje tega ne doživljajo več kot nekaj neprijetnega, temveč kot pomoč,« pravi dr. Irena Hren.
»Pred ukrepi določimo še energijske in beljakovinske potrebe, tekočinske cilje in pogosto spremljamo prehranske dnevnike. Šele takrat vemo, kako vas v prehrani usmeriti in kje vas lahko najbolj učinkovito podpremo.«
| 
Foto: Dreamstime
|
Največji poudarek se daje vnosu eksistencialnih hranil, ki jih telo ne more tvoriti samo – to so vitamini, minerali, dve maščobni kislini in 8–11 aminokislin. Ta hranila so ključna za obnovo telesa, presnovo in vsakodnevno delovanje celic.
Kaj zajema prehranska podpora?
Prehranska podpora pri bolnikih vključuje dve glavni področji:
prilagojeno običajno prehrano in medicinsko prehrano.
»Najprej skušamo z ustreznim prehranskim svetovanjem prilagoditi čas, konsistenco in vrsto hrane ter s tem ublažiti simptome, povezane s prehranjevanjem. Če pa osnovna prehrana ne zadostuje ali je vnos hrane dalj časa močno zmanjšan, uvedemo medicinsko prehrano, ki jo uvajamo postopoma in po potrebi.«
Glavni prehranski ukrepi pri zdravljenju podhranjenosti
- Beljakovinsko in energijsko bogata hrana ter gibanje – kombinacija prehrane in telesne aktivnosti pomaga ohranjati mišično maso.
- Dodaten obrok – čez dan vnesemo še en manjši obrok.
- Pozno nočni prigrizek – razmik med zadnjim večernim in prvim jutranjim obrokom naj bo krajši od 11 ur.
- Dodatek EPA (1.400–2.000 mg dnevno) – eikozapentaenojska kislina pomaga zmanjševati razgradnjo mišične mase in vnetja.
- Vitamin D – glede na laboratorijski izvid.
- Vse nadaljnje prehranske smernice so prilagojene posamezniku – njegovim potrebam, stanju in ciljem.
|
A zgolj s prehrano ne bo dovolj. Kot pravi dr. Irena Hren: »Vadba je tista, ki pošlje hrano na pravo mesto.« Brez gibanja se namreč beljakovine težko vključujejo v mišično maso. Zato je ključno ohranjati ali celo povečevati telesno dejavnost – ne le zaradi mišične mase, ampak tudi za ohranjanje telesne moči in presnove. »Ob vzdržljivostni vadbi priporočamo tudi blago vadbo za moč, prilagojeno posamezniku.«
Ključni ukrepi pri zdravljenju podhranjenosti
Ko se spopadamo s podhranjenostjo, je ključno, da povečamo energijski vnos – torej zaužijemo več kalorij, a na pameten, uravnotežen način.
Razmerje na krožniku naj bo:
— 1/3 beljakovinski viri (pusto meso, mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice),
— 1/3 zelenjava in sadje (za vitamine, minerale in vlaknine),
— 1/3 škrobna živila (kruh, testenine, riž, krompir, žita).
Med zdravljenjem naj prevladuje bolj energijsko gosta hrana – dve pesti goste hrane, ena pest redke. Ko se stanje izboljša ali kot preventiva, se razmerje ponovno uravnoteži – energijsko gostih in redkih živil naj bo enako.
»Ključno sporočilo pri prehrani bolnikov z rakom je, da je vsak zgodba zase in potrebuje individualizirane prehranske nasvete. Ko ste enkrat zazdravljeni in imate varovalno prehrano, takrat razmerja na krožniku spremenimo,« zaključi dr. Irena Hren.
Koristne povezave
| Knjižica iz programa SHAPE: Kakovostna prehrana pri bolnikih z rakom prebavil
Prilagoditev prehrane zdravljenju
(kemoterapija/radioterapija, operacija, izločalna stoma, …)
Izkušnje bolnikov
Vprašajte strokovnjaka: Dietetik odgovarja
Dnevnik prehrane
Več TUKAJ
|