"Verjemite, da zmorete in ste že na pol poti do cilja."
- Theodore Roosevelt
O rakih prebavil

Rak prebavil se nanaša na skupino rakov, ki prizadenejo prebavni sistem, vključno s požiralnikom, želodcem, jetri, trebušno slinavko, žolčnikom, tankim in debelim črevesom, danko in anusom. Ti raki se lahko razvijejo zaradi različnih vzrokov, kot so genetski dejavniki, življenjski slog in kronična vnetja.

Prebavila so »25 metrov dolga pot«, ki se razteza od ust do zadnjika. Vse, kar zaužijete, gre skozi požiralnik in se v želodcu in tankem črevesju predela, da bi se izločila hranila. Odpadki se iz telesa odstranijo skozi debelo črevo in danko. Včasih lahko v enem od teh organov nastane tumor, potem ko sprememba v DNK povzroči rast nenormalnih celic.


Rak (s tujko malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali v spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastanejo za časa življenja.
Zaradi nepovratne spremembe se celice začno nenadzorovano deliti, zato vraščajo v sosednja tkiva, potujejo po mezgovnicah v bezgavke, kasneje jih kri lahko zanese v oddaljene organe, kjer nastanejo zasevki. Rak lahko vznikne v vsakem organu. Od začetne spremembe celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati, bodisi kot bulo ali kot spremembo v delovanju organov, lahko mine več let, tudi desetletij.


Pomembnejše kot genetsko pogojene mutacije (dednih rakov je manj kot 5 odstotkov) so razlike v presnovi celic, ki jih človek tudi podeduje in pomagajo popravljati okvare genov, ki jih v celicah neprestano povzročajo škodljivi dejavniki iz okolja kot so fizikalni (npr. sevanje UV), kemični (npr. iz tobačnega dima ali hrane) ali biološki (npr. virus HPV), ki lahko povzročajo mutacije neposredno ali pa poškodujejo procese, ki v celicah popravljajo napake, ki nastajajo v genih. (Vir: SLORA – www.slora.si)


Med najbolj pogostimi raki je rak debelega črevesa in danke, za katerim zboli po svetu letno več kot 1.800.000 ljudi, umre pa jih skoraj 800.000. Ta bolezen sodi po incidenci na tretje mesto med vsemi raki in je vzrok smrti pri približno devet odstotkih bolnikov, ki umrejo za rakom.

Rak debelega črevesa in danke spada med bolezni z dobrim preživetjem. V razvitejših evropskih državah se umrljivost zaradi rakov debelega črevesa in danke zmanjšuje, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja bolezni in kakovostnejšega zdravljenja.

Od leta 2009 v Sloveniji v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) deluje program Svit, Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V okviru programa 65 do 70 % primerov raka na debelem črevesu in danki odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno.


Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki 2 leti.
Več o programu  najdete TUKAJ



Register raka Republike Slovenije  je prepoznan kot eden od najstarejših in najkvalitetnejših populacijskih registrov raka v Evropi in svetu. Ustanovljen je bil leta 1950 in vse od začetka deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Redna letna poročila nacionalnega Registra raka so namenjena neposrednemu seznanjanju strokovne javnosti in drugih zainteresiranih. Zadnje letno poročilo je za leto 2020 in ga najdete TUKAJ.
Od leta 2010 deluje tudi interaktivni spletni portal SLORA - »Slovenija in rak«, ki je dostopen na www.slora.si . Omogoča preprost in hiter dostop do večine podatkov o raku v Sloveniji ter s hitrim dostopom do tujih baz omogoča primerjavo bremena raka v Sloveniji z drugimi državami v Evropi in po svetu.

Kaj se »skriva« za takšno spremembo znano kot mutacija? Kaj jo lahko povzroči?

Lahko gre za kar koli, od osnovnih bolezni do izbire življenjskega sloga in genetike.

Na splošno velja, da se rak prebavil pogosteje razvije pri moških, tveganje pa narašča s starostjo. Študije povezujejo te vrste raka s kajenjem cigaret, uživanjem alkohola in nezdravo prehrano.

Tumorji so lahko tudi posledica določenih osnovnih bolezni. To so lahko gastroezofagealna refluksna bolezen požiralnika, okužba z bakterijo Helicobacter pylori v želodcu, okužba z virusom hepatitisa B ali C ali ciroza jeter.

Majhen odstotek rakov prebavil je dednih.


Kateri so simptomi rakov prebavil?

Večinoma se simptomi raka prebavil pojavijo šele, ko tumor postane bolj napredoval. Takrat so odvisni od vrste raka.

Bolniki z rakom požiralnika imajo lahko težave pri požiranju, medtem ko bodo bolniki z rakom želodca opazili simptome, podobne razjedam (npr. prebavne motnje, izgubo apetita, napihnjenost in bolečine).

Tudi rak jeter in trebušne slinavke lahko povzroči bolečine v trebuhu, rak debelega črevesa pa povzroči spremembe v delovanju črevesja ali krvavitve.


Podrobneje o posameznih rakih prebavil, si lahko preberete spodaj:



Kako se diagnosticira rak prebavil?

Če imajo bolniki simptome in zdravnik upravičeno sumi na diagnozo raka prebavil, lahko opravi nekatere od naslednjih preiskav:

  • Endoskopija ali ezofagogastroduodenoskopijo (EGD) za pregled sluznice požiralnika, želodca in tankega črevesa za tumorje.

  • Kolonoskopija za pregled debelega črevesa in danke zaradi polipov, ki lahko postanejo rakavi.

  • Laboratorijske preiskave za iskanje sprememb v krvi (tumorski markerji), ki so lahko znaki raka.

  • Slikovne preiskave (magnetna resonanca, rentgen, ultrazvok, računalniška tomografija ali preiskava PET) za preverjanje nenormalnega tkiva kjer koli v prebavnem sistemu.

  • Morda bo potreben endoskopski ultrazvok (EUS). Pri tem postopku zdravnik vstavi endoskop - tanko cevko, opremljeno s svetlobo, kamero in ultrazvočno sondo - v bolnikova usta, po grlu in v želodec. Sonda oddaja zvočne valove in tako ustvari sliko tkiv, ki sestavljajo želodčno steno, in drugih bližnjih tkiv.

  • Biopsija za odvzem vzorca nenormalnega tkiva in analizo na prisotnost rakavih celic. Vzorce tkiva pogosto odvzamemo med postopkom endoskopije. Patolog nato pregleda tkivo pod mikroskopom in preveri prisotnost rakavih celic.


Kako je z razvrščanjem rakave bolezni?

Za razvrščanje rakavih bolezni po mestu, kjer so nastale, je pri nas in v svetu uveljavljena Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, ki jo pripravljajo v Svetovni zdravstveni organizaciji.

Bolezen je ob diagnozi lahko samo majhna, komaj vidna sprememba ali pa rak že vrašča v sosednja tkiva, se širi v bezgavke ali pa v oddaljene organe.

Glede na razširjenost se razvrščajo rakave bolezni v več stadijih po različnih sistemih, največkrat po klasifikaciji TNM (T za lokalni tumor, ki se pozneje po limfnem sistemu širi v bezgavke N (nodus), po krvnih žilah pa lahko metastazira v M (metastaze), kar pomeni zasevek v oddaljenih organih).

Na podlagi enovite in mednarodno sprejete klasifikacije TNM pri vsakem bolniku lahko ocenijo tako imenovani stadij bolezni, pri katerem na podlagi ocene lokalne (T), regionalne (N) in sistemske (M) razsežnosti ugotavljajo, koliko je bolezen napredovala.
Ocena stadija obolenja mora biti narejena pred začetkom zdravljenja. Od stadija je odvisen izbor zdravljenja, do določene mere pa omogoča tudi prognozo in potek bolezni.

V registrih raka za opredelitev stadija bolezni večinoma uporabljajo poenostavljeno razvrščanje v eno od treh skupin: omejena bolezen, regionalno razširjena bolezen in oddaljeno razširjena bolezen.
 

Kako je z zdravljenjem rakov prebavil?

Zdravljenje je učinkovitejše, če je rak odkrit v zgodnji fazi - kar pa je žal lahko izziv.

Če je tumor lahko dostopen, je morda potrebna le operacija. Kadar je tumor težje dostopen ali bi njegova odstranitev bistveno vplivala na delovanje prebavil, se lahko najprej poskusi s kemoterapijo, radioterapijo ali tarčnim zdravljenjem.

Nekatere vrste raka prebavil se lahko zdravijo s tarčno terapijo (zdravila, ki so usmerjena proti določenim sestavinam rakavih celic) ali imunoterapijo (zdravila, ki zavirajo ali spodbujajo bolnikov imunski sistem, da se ta bolje bori proti raku).

Kirurški poseg vključuje popolno odstranitev tumorja skupaj z okoliškim tkivom. Za ponovno vzpostavitev delovanja požiralnika ali želodca se lahko izvede postopek, imenovan anastomoza, s katerim se povežejo preostali zdravi deli organa. Nekateri bolniki z rakom na jetrih so lahko upravičeni do presaditve.

Pri zelo napredovalih primerih raka prebavil, ki jih ni mogoče učinkovito zdraviti, si lahko zdravniki prizadevajo ublažiti simptome.

Zdravljenje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke ter z vsemi malignomi prebavil je zelo integrirano. Za odkrivanje in zdravljenje teh rakov je potrebna ekipa, ki vključuje gastroenterologe, specializirane kirurge za raka prebavil, medicinske onkologe, radiološke onkologe, klinične genetike in dietetike.
Po opravljenih preiskavah in pred zdravljenjem strokovnjaki določijo klinični stadij rakave bolezni, ki označuje razširjenost raka.

Multidisciplinarni konzilij (kirurg onkolog, internist onkolog in onkolog radioterapevt, po potrebi še zdravnik katere druge specializacije) na podlagi kliničnega stadija bolezni, starosti bolnika, njegovega splošnega stanja in pridruženih sočasnih bolezni določi najustreznejši način zdravljenja za posameznega bolnika.

V primeru operacije odstranjeni tumor in področne bezgavke pregleda patolog, oceni radikalnost operacije in določi patohistološki stadij bolezni. Multidisciplinarni konzilij se na osnovi teh podatkov odloči za morebitno dopolnilno zdravljenje (sistemsko zdravljenje z zdravili z obsevanjem ali brez).


Kaj lahko storite PRED zdravljenjem?

Pred vami je veliko odločitev, ki jih boste morali sprejeti skupaj z zdravnikom. Navajamo nekaj priporočil, ki vam bodo v pomoč:

  • Zapisujte si informacije, ki jih dobivate, in vprašanja, ki se vam porodijo in jih želite zastaviti zdravniku. Dobro je, če vodite dnevnik.

  • Bodite informirani. Poučite se o bolezni in zdravilih, ki jih prejemate.

  • Opazujte svoje telo.

  • Poiščite organizacije/združenja/društva, v katerih se združujejo bolniki z rakom. Eno takšnih združenj, v katerega se lahko včlanite, je tudi EuropaColon Slovenija, ki skrbi za bolnike z rakom prebavil in njihove svojce.

  • Na obisk k zdravniku ne hodite sami, ampak pripeljite prijatelja ali sorodnika, da vam bo pomagal zabeležiti podatke, ki jih boste dobili od zdravnika in vam bo v pomoč in podporo.

  • Vprašajte zdravnika o vsem, kar želite vedeti. Svetujemo, da si pripravite seznam vprašanj še pred obiskom.


5 vprašanj, ki jih zastavite zdravniku onkologu ob prvem obisku:

  1. Kakšno vrsto raka imam?

  2. Kje v mojem telesu je rak?

  3. Kakšni so cilji mojega zdravljenja raka?

  4. Kdo je še v moji ekipi/ zdravstvenem timu za zdravljenje raka?

  5. Kateri so naslednji koraki pri zdravljenju "mojega" raka?


Dodatna vprašanja, ki jih lahko postavite zdravniku:

  •     Kakšen je načrt mojega zdravljenja? Je v skladu s standardnim načinom zdravljenja? Kakšne so koristi takega načina zdravljenja?
  •     Kdaj in kje se bo zdravljenje začelo?
  •     Kateri zdravnik bo skrbel za potek načrtovanega zdravljenja?
  •     Ali moram pred zdravljenjem obiskati še katerega izmed zdravnikov specialistov?
  •     Ali obstaja kakšna pisna informacija o bolezni in načinu zdravljenja? Kje jo lahko dobim?
  •     Ali poteka kakšna klinična raziskava za zdravljenje moje oblike raka?
  •     S katerim zdravnikom lahko pridem v stik zunaj uradnih ur?
  •     Ali lahko kaj storim, da se pripravim na pojav možnih neželenih učinkov zdravil/zdravljenja, ki mi jih bodo predpisali, ali jih vsaj olajšam?
  •     Kako bo zdravljenje vplivalo na moje vsakdanje aktivnosti? In kako dolgo?
  •     Kako bo po zaključenem zdravljenju potekalo spremljanje mojega stanja?
  •     Ali priporočate katero od alternativnih metod zdravljenja?


Kakšni so možni neželeni učinki zdravljenja?

Možni zapleti po operaciji
Možni zapleti po kirurškem posegu so lahko razprtje operativne rane, vnetje, krvavitve, motnje v odvajanju blata (zaprtje ali driska), motnje prehranjevanja, utrujenost. Obdobje okrevanja lahko traja tudi več tednov.

Možni neželeni učinki obsevanja
Pojav in moč neželenih učinkov sta odvisna od velikosti obsevanega področja in trajanja obsevanja. Neželeni učinki so pri različnih ljudeh lahko različno izraženi, njihova intenzivnost pa se med zdravljenjem lahko spreminja.

Med samim obsevanjem se lahko pojavijo:
  • vnetje kože in sluznic (debelega črevesa, mehurja) v obsevalnem polju,
  • utrujenost – rentgenski maček,
  • izguba teka,
  • hujšanje,
  • slabost in bruhanje,
  • driska.

Možni neželeni učinki kemoterapije
Pojav in jakost neželenih učinkov sta odvisna od izbrane kombinacije zdravil in trajanja zdravljenja, pa tudi od psihofizičnega stanja bolnika. Neželeni učinki so pri različnih ljudeh lahko različno izraženi, njihova intenzivnost pa se med zdravljenjem lahko spreminja.

Med kemoterapijo se lahko pojavijo:
  • utrujenost,
  • slabokrvnost,
  • slabost in bruhanje,
  • izpadanje las,
  • okužbe,
  • večja verjetnost krvavitev,
  • vnetje ustne sluznice (stomatitis),
  • driska,
  • rdečina dlani in podplatov.

Neželeni učinki tarčnih zdravil
Neželeni učinki se izražajo predvsem na koži v obliki aknam podobnih izpuščajev na obrazu, lasišču, dekolteju, hrbtu, ob nohtih, dlaneh in stopalih.

Več o napotkih za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka si lahko poglede v posnetku predavanja z višjo medicinsko sestro Mariko Horvat iz Onkološkega inštituta Ljubljana TUKAJ .

Kaj imajo na voljo bolniki z rakom prebavil v Sloveniji?

V Sloveniji so vsi bolniki z rakom prebavil zdravljeni v skladu z najsodobnejšimi smernicami, tako evropskimi kot svetovnimi. Slovenija ima zdravstveni sistem, ki omogoča kar najboljšo in najširšo zdravstveno oskrbo vsem obolelim, ne glede na kraj bivanja ali zaposlitveni status.
 
Pri obravnavi rakov prebavil je naša država med tistimi, ki svojim bolnikom omogoča zelo veliko. Od leta 2010 imamo Državni program za obvladovanje raka (DPOR), ki je sedaj že v tretjem obdobju (2022 – 2026) in je temeljni dokument za obravnavo raka. V njem so opredeljeni vsi vidiki celostne obravnave. Fokus DPOR v obdobju 2022–2026 izboljševanje kakovosti obravnave ter izboljševanje kakovosti življenja bolnikov z rakom.

Slovenija je ena od redkih evropskih držav, ki bolnikom z raki prebavil omogoča vse našteto:

    - Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, Onkološki inštitut Ljubljana, 2020
    - Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS), Onkološki inštitut Ljubljana, 2022
    - Priporočila za obravnavo bolnikov z adenokarcinomom tankega črevesa, Onkološki inštitut Ljubljana, 2021


  • Testiranje biomarkerjev ali tumorskih označevalcev iz krvi RAS, ki prinaša hitrejše izvide in večjo ponovljivost testa. Gre za preprost test, ki se opravi ob diagnozi metastatskega kolorektalnega raka, s katerim se dobi vpogled v tip genov v raku. Z metodo molekularne diagnostike se določi, ali je tumorski gen RAS mutiran ali ne. Glede na izvide o mutacijah v genu RAS se naredi načrt zdravljenja raka po meri posameznika, kar pomeni, da se zdravljenje izbere glede na tip tumorskega gena RAS. Na osnovi rezultata testiranja RAS se torej lahko izbere za posameznega bolnika učinkovitejše zdravljenje in se s tem izboljša stopnjapreživetja bolnikov.

  • Zdravljenje z vsemi zdravili, ki so ta hip znana in registrirana v svetu;

  • Individualizirano ali personalizirano zdravljenje, prilagojeno posameznemu bolniku.

© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio