Umetnostna terapija: prostor za čustva, sprostitev in moč
Soočanje z rakom je lahko ena najbolj zahtevnih izkušenj v življenju. Občutki negotovosti, strahu in stresa so vsakdanji spremljevalci, zato je še posebej pomembno najti načine, kako izraziti svoja čustva in najti notranji mir. Umetnostna terapija bolnikom ponuja prav to – varen prostor, kjer se lahko sprostijo, ustvarjajo in raziskujejo svojo izkušnjo bolezni na način, ki besede pogosto težko ujamejo.
Vsak bolnik se sooča s tremi glavnimi fazami: diagnozo, zdravljenjem in okrevanjem ali paliativno oskrbo.
- V času diagnoze je čustveno nabito obdobje negotovosti in spraševanja, kaj prinaša prihodnost. Umetnostna terapija tukaj pomaga predelati zmedo in strah ter ustvariti občutek, da nismo sami.
- Med zdravljenjem se pojavijo izzivi, povezani z dolgotrajnim stresom, spremembami telesne podobe in vsakodnevnimi obveznostmi. Umetnost daje izhod čustvom, omogoča sprostitev in krepi občutek nadzora nad lastnim življenjem.
- V fazi okrevanja ali paliativne oskrbe pa je še posebej dragocena – pomaga izraziti jezo, žalost ali negotovost ter zmanjšuje občutek izolacije, ko se zdi, da svet okrog nas ne razume vsega, kar doživljamo.
Kako nastajajo tehnike in vaje umetnostne terapije
Umetnostna terapija temelji na tehnikah in vajah, ki pomagajo bolnikom raziskovati čustva, izražati misli in lažje predelovati izkušnje bolezni. Nima strogih pravil – gre za ustvarjalni okvir, ki bolnikom omogoča varen prostor, kjer lahko raziskujejo svoja čustva in izkušnje.
Foto: Dreamstime
| Terapevti pogosto uporabljajo preverjene tehnike, ki so se že izkazale za učinkovite, hkrati pa jih prilagajajo vsakemu posamezniku. Če delajo z bolniki, ki se soočajo s podobnimi izzivi, lahko ustvarijo tudi svoje tehnike, posebej za skupinske delavnice ali delavnice, ki sledijo določeni strukturi.
|
Proces ustvarjanja tehnik je v resnici kar
kreativno potovanje: terapevt dobi idejo, preizkusi jo z bolniki, opazuje, kaj deluje, in prilagaja metode, da bodo čim bolj podporne. Vsaka nova tehnika je priložnost, da terapija postane še bolj učinkovita in prijazna do tistih, ki jo potrebujejo. Tako umetnostna terapija raste skupaj z bolniki in terapevti – vedno prilagojena čustvom, potrebam in edinstvenim izkušnjam vsakega posameznika.
Pri pripravi tehnik in vaj terapevt upošteva nekaj ključnih stvari:
- Kaj bolnik želi doseči – na primer zmanjšati stres, bolje razumeti svoja čustva ali najti načine za soočanje z izzivi.
- Starost in zmožnosti bolnika – vaja mora biti primerna glede na telesne sposobnosti in razvojno stopnjo.
- Enostavnost – navodila morajo biti jasna in enostavna za uporabo.
- Vrsta ustvarjalne dejavnosti – risanje, slikanje, kolaž, glasba, ples ali kombinacija teh metod.
- Udobje pri uporabi materialov – terapevt izbere materiale, s katerimi se bolnik dobro počuti, saj lahko različni občutki močno vplivajo na doživljanje vaje.
Vsaka vaja omogoča izražanje čustev, razumevanje misli in vedenja ter spodbujanje osebnega vpogleda. Po izvedbi vaje se skupaj pogovorita o tem, kaj je delovalo, kaj je bilo koristno in kaj bi bilo mogoče prilagoditi, da bo vaja še bolj podporna.
Primer vaje:
Foto: Dreamstime
| Kolaž tehnik za sprostitev
Potrebni materiali: papir, barvice, flomastri, kolažni materiali (magazini, izrezki, besede)
Navodila: Bolnik ustvari kolaž aktivnosti in stvari, ki mu pomagajo zmanjšati stres. Lahko skozi risanje, kolaž ali kombinacijo obojega.
Pogovor: Po končani vaji se pogovorita o izbranih slikah in besedah. Kolaž ali posamezni izrezki se lahko uporabljajo kot "kartice za sprostitev” v trenutkih stresa.
|
Takšne vaje bolnikom pomagajo bolje prepoznati načine za obvladovanje
stresa, izražanje čustev in večje razumevanje samega sebe v vsakdanjem
življenju.
Razumevanje potreb bolnika v umetnostni terapiji
Razumevanje potreb bolnika je ključni del umetnostne terapije, saj vsaka faza bolezni prinaša svoje izzive in čustvene odzive. Umetnostna terapija se v vseh teh fazah prilagaja potrebam posameznika, tako da ponuja varen prostor, kjer lahko raziskuje čustva, izraža misli in se sooča z izzivi bolezni na svoj način. Terapevti pri tem upoštevajo tako čustvene kot telesne vidike, prilagajajo naloge in materiale ter ustvarjajo tehnike, ki so primerne in udobne za bolnika.
Vsak bolnik je edinstven, zato se terapija prilagaja njegovim potrebam.
Čeprav se nekatere izkušnje bolnikov lahko zdijo podobne, vsak prinese svoje občutke, želje in posebne okoliščine. Umetnostna terapija se osredotoča na posameznikovo zgodbo in to, kar je zanj pomembno.
Potrebam bolnika pri terapiji običajno vplivata dva glavna vidika –
čustveni in telesni. Čustveni vidik vključuje, kako se bolnik počuti,
kakšna so njegova čustva in osebnost, telesni vidik pa upošteva njegove
telesne sposobnosti in fizične potrebe pri ustvarjanju umetnosti.
Terapevt ob upoštevanju obeh vidikov pripravi naloge ali delavnice, ki
so varne in prilagojene posamezniku.
| 
Foto: Dreamstime
|
Praktične stvari pri ustvarjanju umetnosti so prav tako pomembne. Na primer: koliko časa traja posamezna terapija in koliko časa potrebujejo materiali, da se posušijo; kakšni materiali so primerni za projekt – če je projekt velik, se uporabijo materiali, ki omogočajo delo po večji površini; in kako se materiali počutijo – nekateri so suhi, drugi mokri ali lepljivi. Ti občutki lahko vplivajo na doživljanje terapije, zato terapevt izbere materiale, ki so primerni in udobni za bolnika.
Cilj je, da se bolnik med ustvarjanjem počuti varno in udobno ter da ima prostor za izražanje svojih čustev in raziskovanje svojih izkušenj. Vsaka vaja in tehnika je prilagojena posamezniku, da umetnostna terapija podpira počutje, čustva in notranjo rast.
Kako umetnostna terapija podpira počutje bolnika
Zdravljenje raka lahko prinese občutek izgube – izgubo energije, časa, nadzora nad zdravjem ali užitka v vsakdanjem življenju. Umetnostna terapija pa lahko prinese
občutek dobitkov – povečuje samospoštovanje, krepi identiteto in pomaga nadzorovati anksioznost.
Foto: Dreamstime
| Umetnostna terapija pomaga tudi:
- izboljšati razpoloženje
- razvijati veščine za spoprijemanje s stresom
- zmanjševati občutek tesnobe
- izražati čustva in misli
- bolje razumeti samega sebe
- pridobiti samozavest pri odločanju o zdravljenju
- začasno odvrniti misli od bolezni
- soočiti se s strahovi glede prihodnosti
|
Na ta način umetnostna terapija daje bolniku možnost, da se počuti bolj
močnega, obvladuje svoja čustva in najde načine za lažje soočanje z
vsakodnevnim življenjem med boleznijo.
Telesni učinki umetnostne terapije
Poleg čustvenih koristi lahko umetnostna terapija pomaga tudi na telesni ravni. Bolnikom omogoča, da:
- raziskujejo občutke in izzive, povezane s telesno podobo po zdravljenju raka,
- zmanjšajo občutek utrujenosti,
- se vključijo v ustvarjanje tudi, če se telesno počutijo omejene,
- izboljšajo zbranost in pozornost, kar pozitivno vpliva na možganske funkcije,
- začasno odvrnejo pozornost od bolečin in neprijetnih občutkov.
Tako umetnostna terapija nudi celosten pristop, ki podpira tako telo kot duha, in pomaga bolnikom najti trenutke olajšanja in sprostitve tudi med zahtevnimi obdobji zdravljenja.
Umetnostna terapija v paliativni oskrbi
Umetnostna terapija že dolgo pomaga bolnikom v paliativni oskrbi – ne le pri
lajšanju bolečin, ampak tudi pri
zmanjševanju intenzivnosti različnih simptomov. Umetnost lahko postane simbol ali metafora za tisto, kar je težko izraziti z besedami, sam proces ustvarjanja pa je lahko osvobajajoč in čustveno zdravilen.
V eni izmed študij iz leta 2020, objavljeni v Journal of Pain and Symptom Management, so skoraj vsi udeleženci, ki so sodelovali v ustvarjalnem procesu, ocenili, da jim je to pomagalo. Doživljali so različne senzorične, čustvene, miselne in celo duhovne izkušnje, ki so jim pomagale bolje razumeti in izraziti svoja čustva.
Pilotna študija o vplivu umetnostne terapije na psihološko dobrobit bolnikov z rakom med kemoterapijo
Želeli so oceniti, ali lahko pilotni program umetnostne terapije izboljša fizično, duševno in čustveno dobrobit bolnikov z rakom. V pilotni študiji je sodelovalo 50 bolnikov z rakom (22 % je bilo bolnikov z raki prebavil), stari 18 let ali več, ki so prejemali kemoterapijo. Pred in po eno-urni seji umetnostne terapije ter po nekaj dneh so ocenili svojo bolečino, čustveno stisko, depresijo in tesnobo na preprostih lestvicah od 0 do 10 (0 = nič, 10 = zelo hudo). Študija je preverjala, ali se po umetnostni terapiji bolniki počutijo bolje. Takoj po seji umetnostne terapije so se vsi kazalniki na lestvicah (bolečina, čustveni stres, depresija, tesnoba) izboljšali, a po nekaj dneh so ostali nizki le za bolečino in depresijo, medtem ko sta čustveni stres in tesnoba ponovno narasla.
Umetnostna terapija lahko izboljša fizično, duševno in čustveno počutje posameznikov. Kljub temu je pri oskrbi bolnikov z rakom še vedno premalo raziskana in premalo uporabljena.
Preberite ostale vsebine iz poglavja Živeti z rakom: