Kako kronični stres prepoznati in obvladovati
Vsi se v življenju srečujemo s stresom. Občasni stres je normalen odziv telesa na izzive, vendar lahko dolgotrajen oziroma kronični stres začne pomembno vplivati na naše zdravje. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da kronični stres spodbuja izločanje določenih hormonov, ki lahko v tumorskih celicah sprožijo procese, povezane z rastjo in razvojem tumorjev. Vpliv stresa pa ni omejen le na rakave celice – lahko vpliva tudi na okoliške zdrave celice ter spremeni njihovo delovanje in presnovo.
Kaj je stres in kako se telo odzove nanj?
Stres je stanje, ki ga ljudje doživljamo, ko smo pod duševnim, telesnim ali čustvenim pritiskom. Povzročajo ga lahko različni dejavniki, ki jim pravimo stresorji. Ti lahko izvirajo iz vsakdanjega življenja – na primer iz delovnih obveznosti, družinskih odnosov ali finančnih skrbi.
Stres lahko povzročijo tudi širši življenjski dejavniki, kot so težke izkušnje v zgodnjem življenju, neugodne življenjske razmere, revščina, diskriminacija ali neenakosti, povezane z zdravjem in življenjskimi pogoji. Tudi resne zdravstvene težave, na primer diagnoza raka pri posamezniku ali njegovem bližnjem, lahko predstavljajo velik vir stresa.
Psihološki stres običajno delimo na akutni in kronični stres.
Foto: Dreamstime
| Akutni stres traja kratek čas – od nekaj minut do nekaj ur. Ko se telo sooči s stresom, začne sproščati stresne hormone, kot sta adrenalin in noradrenalin. Ti hormoni povzročijo, da se zvišajo krvni tlak, srčni utrip in raven sladkorja v krvi. Takšen odziv imenujemo odziv »boj ali beg«. Gre za naravni obrambni mehanizem, ki telesu omogoča, da se hitro odzove na zaznano nevarnost. Ta odziv je koristen, kadar je stres kratkotrajen. Pri akutnem stresu se raven stresnih hormonov hitro poveča, vendar se po koncu stresne situacije tudi hitro vrne na normalno raven.
|
Kronični stres nastane, kadar smo stresnim dejavnikom – psihološkim, okoljskim ali telesnim – izpostavljeni dlje časa, več tednov, mesecev ali celo let. Takrat je telo stalno v stanju povečane pripravljenosti, kar lahko poruši njegovo naravno ravnovesje in sčasoma začne negativno vplivati na različne telesne procese.
Raziskave kažejo, da imajo ljudje s kroničnim stresom pogosteje prebavne težave, bolezni srca, visok krvni tlak in oslabljen imunski sistem. Pogosteje se pojavljajo tudi glavoboli, težave s spanjem, slabša koncentracija, depresija in tesnoba. Poleg tega smo lahko bolj dovzetni za virusne okužbe.
Ali lahko stres povzroči raka?
Čeprav lahko kronični stres povzroči številne zdravstvene težave, ni povsem jasno, ali je neposredno povezan z nastankom raka. Raziskave, opravljene do zdaj, so pokazale različne in včasih nasprotujoče si rezultate:
- Ena raziskava tipa primer–kontrola med kanadskimi moškimi je pokazala povezavo med stresom na delovnem mestu in večjim tveganjem za raka prostate, medtem ko podobna raziskava takšne povezave ni potrdila.
- Prospektivna študija z več kot 100.000 ženskami v Združenem kraljestvu ni pokazala povezave med tveganjem za raka dojk in zaznano stopnjo stresa ali težkimi življenjskimi dogodki v preteklih petih letih.
- Petnajstletna prospektivna raziskava pri avstralskih ženskah z večjim družinskim tveganjem za raka dojk prav tako ni pokazala povezave med akutnim ali kroničnim stresom, socialno podporo, optimizmom ali drugimi čustvenimi značilnostmi in tveganjem za raka dojk.
- Metaanaliza iz leta 2008, ki je zajela 142 prospektivnih raziskav v Aziji, Avstraliji, Evropi in Ameriki, pa je pokazala povezavo med stresom in večjo pojavnostjo raka pljuč.
- Metaanaliza iz leta 2019, ki je vključevala devet opazovalnih študij v Evropi in Severni Ameriki, je prav tako ugotovila povezavo med stresom na delovnem mestu in večjim tveganjem za raka pljuč, debelega črevesa in požiralnika.
- Po drugi strani pa metaanaliza 12 kohortnih študij v Evropi ni našla povezave med stresom na delovnem mestu in tveganjem za raka pljuč, debelega črevesa, dojk ali prostate.
Tudi kadar se zdi, da obstaja povezava med stresom in tveganjem za raka, je ta lahko posredna. Ljudje, ki so dalj časa izpostavljeni kroničnemu stresu, namreč pogosteje razvijejo nezdrave navade – na primer kajenje, prenajedanje, manj telesne aktivnosti ali večje uživanje alkohola – te navade pa so same po sebi povezane z večjim tveganjem za nekatere vrste raka.
V zadnjih letih je vedno več raziskav, ki kažejo na povezavo med kroničnim stresom in nastankom ter napredovanjem nekaterih vrst raka. Znanstveniki preučujejo predvsem vlogo stresnih hormonov, kot so glukokortikoidi in kateholamini (adrenalin in noradrenalin). Če je stres dolgotrajen, lahko stalna prisotnost teh hormonov vpliva na različne procese v telesu, povezane z razvojem tumorjev.
Velik del raziskav se osredotoča na značilnosti raka – biološke procese, ki rakavim celicam omogočajo rast in preživetje. Kronični stres lahko oslabi imunski sistem, ki običajno prepozna in uniči nenormalne celice, ter poveča vnetje, kar ustvarja okolje, v katerem rakave celice lažje uspevajo. Čeprav stres sam po sebi običajno ne povzroča raka, lahko ustvari biološko okolje, ki njegov razvoj spodbuja, zato ga nekateri raziskovalci opisujejo kot možen dodaten dejavnik pri nastanku raka.
Kako lahko kronični stres vpliva na razvoj tumorjev?
Dolgotrajen stres je pogosto povezan z
različnimi življenjskimi okoliščinami:
- velik pritisk na delovnem mestu,
- finančne težave,
- konflikti v odnosih,
- študijski ali šolski stres,
- težave pri komunikaciji,
- kronične bolezni,
- debelost, povezana s stresom.
Takšne obremenitve lahko prispevajo tako k telesnim kot tudi psihološkim težavam. Poleg vsakodnevnih pritiskov pomembno vlogo igrajo tudi hormonski odzivi telesa na stres, saj lahko dolgotrajno porušeno ravnovesje stresnih hormonov prispeva k razvoju različnih bolezni.
Če takšno stanje traja dolgo in ga ne obvladujemo, se pogosto pojavijo tudi dolgotrajna negativna čustva, kot so tesnoba, osamljenost, depresivno razpoloženje ali čustvena izčrpanost. Takšna dolgotrajna čustvena obremenitev ne vpliva le na duševno počutje, temveč lahko pomembno vpliva tudi na telesno zdravje.
Raziskave kažejo, da lahko kronični stres vpliva na več mehanizmov v telesu:
- spreminja mikrookolje tumorja, kar lahko vpliva na njegovo rast,
- poruši ravnovesje črevesne mikrobiote (bakterij v prebavilih),
- lahko prispeva k odpornosti tumorja na nekatera zdravila,
- vpliva na signalne poti v celicah, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju raka.
Kako stres vpliva na ljudi z rakom?
Laboratorijske raziskave na živalskih modelih in človeških rakavih celicah, gojenih v laboratoriju, kažejo, da lahko kronični stres pospeši napredovanje raka in njegovo širjenje (metastaziranje).
- Norepinefrin (noradrenalin), hormon, ki se sprosti kot del odziva »boj ali beg«, spodbuja tvorbo novih krvnih žil (angiogenezo) in metastaze.
- Ta hormon lahko aktivira tudi nevtrofilce, vrsto imunskih celic, ki lahko tumorjem pomagajo rasti, saj jih ščitijo pred imunskim sistemom, lahko pa tudi "prebudijo” dormatne rakave celice.
- Kronični stres lahko povzroči tudi sproščanje steroidnih hormonov, imenovanih glukokortikoidi, ki lahko zavirajo apoptozo ter povečajo metastaze in odpornost tumorskih celic na kemoterapijo.
Čeprav nekatere študije poročajo o krajšem preživetju pri ljudeh z rakom, ki doživljajo stres, je splošna znanstvena podpora temu, da stres neposredno vpliva na preživetje, še vedno omejena.
Študija: Kronični stres lahko pospeši napredovanje raka debelega črevesa prek sprememb v črevesni mikrobioti
Rak debelega črevesa in danke je eden najpogostejših rakov v Evropi. Na njegovo pojavnost vpliva več dejavnikov, med drugim prehrana, telesna aktivnost, telesna teža, starost in življenjski slog. V zadnjih letih pa raziskovalci vse bolj preučujejo tudi vlogo kroničnega stresa.
Foto: Dreamstime
| Raziskovalci so ugotovili, da stres vpliva na sestavo črevesne mikrobiote – skupnosti bakterij, ki živijo v našem prebavnem sistemu. Ko se ravnovesje teh bakterij poruši, lahko to oslabi obrambne mehanizme telesa proti tumorjem.
|
Raziskavo so predstavili na strokovnem srečanju UEG Week 2024. Vodja raziskave, Qing Li, je pojasnil, da so v poskusu najprej z mešanico antibiotikov odstranili črevesne bakterije, nato pa izvedli presaditev črevesne mikrobiote. Na ta način so želeli preveriti, ali je črevesna mikrobiota potrebna za to, da kronični stres pospeši razvoj raka debelega črevesa.
Rezultati so pokazali, da kronični stres pospeši rast tumorjev in zmanjša količino koristnih črevesnih bakterij, predvsem bakterij iz rodu Lactobacillus, ki so pomembne za zdrav imunski odziv proti raku.
Razumevanje teh povezav bi lahko v prihodnosti pomagalo razviti nove pristope za preprečevanje in zdravljenje raka. Ena od možnosti je tudi skrb za zdravje črevesja in ohranjanje zdrave črevesne mikrobiote, kar lahko podpira naravno obrambno sposobnost telesa.
Zato strokovnjaki poudarjajo, da je poleg zdravljenja pomembno tudi celostno skrb za zdravje, ki vključuje uravnoteženo prehrano, gibanje, dovolj počitka in obvladovanje stresa.
| Več o dejavnikih, ki vplivajo na sestavo in delovanje črevesne mikrobiote si lahko ogledate v posnetku spletnega predavanja RAKI PREBAVIL, ČREVESNA MIKROBIOTA - Vloga mikrobiote pri nastanku raka prebavil z prof. dr. Rokom Orlom TUKAJ.
|
Zakaj je obvladovanje stresa pomembno?
Čeprav stres sam po sebi ni edini ali neposreden vzrok raka, strokovnjaki poudarjajo, da je skrb za psihično ravnovesje pomemben del celostnega zdravja. Zmanjševanje kroničnega stresa lahko:
- izboljša splošno počutje,
- pomaga ohranjati boljše delovanje imunskega sistema,
- podpira uspešnost zdravljenja,
- izboljša kakovost življenja bolnikov.
Bolniki z rakom se med potekom bolezni in zdravljenjem pogosto soočajo z dolgotrajno tesnobo, napetostjo in nemirom. Takšno stanje lahko dodatno obremeni telo, poslabša potek bolezni in zmanjša učinkovitost zdravljenja.
Dr. Shawna Ehlers, klinična psihologinja na kliniki Mayo v ZDA in strokovnjakinja za psihoonkologijo, pomaga bolnikom pri soočanju z bremenom diagnoze raka.
"Če bi lahko vsem bolnikom z rakom povedala eno stvar, bi bila to: stres ne povzroča raka. To je zelo pogost mit, ki povzroča veliko nepotrebnih skrbi in občutkov krivde. Ljudje si mislijo: če ne bi sprejel tistega stresnega dela ali če bi prej zapustil stresen zakon, danes ne bi imel raka. Eden najbolj izpolnjujočih delov mojega dela je, da lahko povem: to preprosto ni res. Stres ni povzročil vašega raka. Za to ni znanstvenih dokazov. Je pa stres povezan z napredovanjem raka po postavitvi diagnoze, zato je njegovo obvladovanje zelo pomembno. To ne pomeni, da se moramo stresu popolnoma izogniti, ampak da vsak dan najdemo čas za umiritev, ko se lahko telo in živčni sistem sprostita," pravi dr. Ehlers
| 
dr. Shawna Ehlers, klinična psihologinja na kliniki Mayo
|
Pri obvladovanju stresa lahko pomaga pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje, pa tudi iskanje ravnovesja in sprejemanje stvari, ki jih ne moremo spremeniti.
"Pomembno je ločiti med stvarmi, ki jih lahko nadzorujemo, in tistimi, ki jih ne moremo," poudarja dr. Ehlers. "Ko nekdo dobi diagnozo raka, se lahko počuti šokirano, izgubljeno in preobremenjeno – kot da je vse v njegovem življenju ušlo izpod nadzora. Ko pa imajo bolniki nekaj časa za razmislek, pogosto ugotovijo, da vendarle obstajajo stvari, na katere lahko vplivajo."
Dr. Ehlers opozarja tudi na še en pogost mit – da morajo bolniki med zdravljenjem raka preprosto sprejeti depresijo in z njo živeti. Ob diagnozi raka so stres, tesnoba in žalost povsem normalni občutki, ki pri mnogih ljudeh sčasoma popustijo. Če pa ne minejo, je pomembno poiskati strokovno pomoč.
"To je normalen del izkušnje raka – celo pričakovan – in ga je mogoče zdraviti, zato ni nekaj, kar bi morali prenašati sami," pravi dr. Ehlers.
Depresija se lahko pri različnih ljudeh kaže na različne načine in je včasih težko prepoznavna. Čim prej jo prepoznamo in začnemo obravnavati, tem prej lahko bolnik svojo energijo usmeri v okrevanje.
Kako se lahko ljudje z rakom naučijo obvladovati stres?
Čustvena in socialna podpora lahko bolnikom pomaga pri soočanju s stresom. Takšna podpora lahko zmanjša občutke depresije, tesnobe ter simptome, povezane z boleznijo in zdravljenjem. Fizična aktivnost je še en učinkovit način obvladovanja stresa. Poročilo 2018 Ameriškega združenja za športno medicino (American College of Sports Medicine) je ugotovilo, da zmerna telesna aktivnost med in po zdravljenju raka lahko zmanjša tesnobo in depresivne simptome pri bolnikih.
Pogovor lahko pomaga
Foto: Dreamstime
| Pogovor o diagnozi raka je lahko zelo koristen, vendar ni vedno
enostaven. Nekateri ljudje se naslonijo na podporo družine in
prijateljev, drugi pa se poskušajo z boleznijo soočiti tako, da se o
njej izogibajo govoriti.
|
Dr. Ehlers opozarja, da lahko izogibanje pogovorom o bolezni dolgoročno poveča stres.
"Ena od stvari, na katerih delamo z bolniki, je opuščanje tega izogibanja, da lahko odkrito govorijo o svoji celotni izkušnji z rakom," pravi. "Ko ljudje predelajo svoja čustva, lažje obvladujejo stres in se dolgoročno počutijo manj tesnobno ali depresivno."
Bolniki, ki doživljajo močan stres ob diagnozi raka, se lahko posvetujejo z zdravnikom o napotitvi k ustreznemu strokovnjaku za duševno zdravje (klinični psiholog, psihiater). Nekatere strokovne organizacije priporočajo, da se vsi bolniki z rakom kmalu po diagnozi ter med in po zdravljenju ocenijo s primernejšimi orodji, kot so lestvice stresa ali vprašalniki, da se ugotovi, ali potrebujejo pomoč pri obvladovanju stresa ali so ogroženi za čustveno stisko.
| Kako prepoznati znake duševne stiske, depresije in anksioznosti, ki pogosto ostanejo neopaženi ali napačno razumljeni ter se spoprijeti z duševno stisko si lahko ogledate v posnetku spletnega predavanja na temo DUŠEVNA STISKA IN RAK - Prepoznajmo, razumimo, podprimo z Jano Knific, dr. med., spec. psihiatrije, vodjo oddelka za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
TUKAJ |
Postavljanje meja je povsem v redu
Pogovor z bližnjimi ali strokovnjaki je lahko zelo koristen, vendar lahko nenehna vprašanja znancev ali neznancev včasih povzročijo dodatni stres. V takih primerih je povsem sprejemljivo, da bolnik pogovor preusmeri ali postavi meje.
Nekaj primerov:
- "Hvala, da ste vprašali, kako sem. Zelo bi me zanimalo, kako gre vam …"
- "Hvala, da ste me poslušali. Kaj pa vaš novi hobi ali projekt?"
- "Hvala za skrb. Kako pa je pri vas doma?"
Če pa želi bolnik iskreno povedati, da o tem trenutno ne želi govoriti, je tudi to v redu.
"Del mojega dela kot klinične psihologinje za bolnike z rakom je, da jim pomagam razumeti, da je to njihovo življenje, njihova oskrba in njihova zgodba," pravi dr. Ehlers.
"Oni odločajo, kaj želijo deliti in s kom."
Vadite tehnike sproščanja
Poskusite vaje za globoko dihanje, meditacijo ali jogo, da zmanjšate raven stresa. Te metode temeljijo na dokazih in pomagajo umu, da si odpočije od stresa, spodbujajo občutek miru ter lahko vplivajo na značilnosti raka, zaradi česar je telo manj ugodno okolje za rast rakavih celic.
Več o tehnikah sproščanja si lahko preberete v članku Celostni pristop k zdravljenju raka: Koristi meditacije za duševno in telesno zdravje
|
Foto: Dreamstime
|
Ohranjajte zdrav življenjski slog
Redno telovadite, jejte zdravo in poskrbite za dovolj spanca vsako noč.
- Telesna aktivnost podpira celotno telo, vključno z imunskim sistemom. Prizadevajte si za vsaj 150 minut zmerne vadbe ali 75 minut intenzivne vadbe na teden.
- Zdrava prehrana: vsaj dve tretjini krožnika naj bodo zelenjava, sadje, polnozrnata žita, oreščki in semena. Omejite rdeče meso in se osredotočite na pusto beljakovino, kot so piščanec, ribe in stročnice. Izogibajte se predelanim mesninam, kot sta slanina in narezano meso.
- Izogibajte se tobačnim izdelkom. Toksini in nikotin v cigaretah, e-cigaretah in drugih izdelkih lahko poslabšajo depresijo in tesnobo.
- Alkohol je najbolje popolnoma izločiti za preprečevanje raka. Alkohol vsebuje etanol, ki ga telo razgradi v acetaldehid – snov, ki lahko povzroči poškodbe DNK in spodbuja vnetje, kar lahko pospeši razvoj raka.
- Spanec: poskušajte spati 7–9 ur kakovostnega spanca na noč. Dober spanec pomaga telesu bolje obvladovati stres.
S temi ukrepi boste ohranjali telo in duha v dobri kondiciji, kar lahko zmanjša stres in izboljša splošno počutje.
Še veliko vprašanj ostaja odprtih
Vse več kliničnih dokazov kaže, da kronični stres lahko vpliva tudi na uspešnost zdravljenja raka. Kljub temu pa v zdravstveni praksi še vedno primanjkuje učinkovitih in sistematičnih pristopov za obvladovanje kroničnega stresa pri bolnikih z rakom.
Raziskovanje povezave med kroničnim stresom in rakom je še vedno v razvoju. Znanstveniki si prizadevajo bolje razumeti, kako stres vpliva na nastanek in potek bolezni ter kako bi lahko te mehanizme uporabili tudi pri preprečevanju in zdravljenju raka.
Razumevanje vloge stresa nam lahko v prihodnosti pomaga razviti nove pristope, ki bodo poleg medicinskega zdravljenja upoštevali tudi psihološke in življenjske dejavnike, pomembne za zdravje in kakovost življenja bolnikov.
Preberite ostale vsebine iz poglavja Živeti z rakom: