Pokličite
031 577 449
ali
031 313 258
Pišite na:
zdruzenje@europacolon.si
O združenju
Poslanstvo
Zgodovina
Cilji
Organigram
Kontakt
Članstvo
Postanite član združenja
Postanite podpornik
Skupnost
Člani članom
Člani soustvarjamo
Člani se predstavimo
Člani priporočamo
Raki prebavil
O rakih prebavil
Rak debelega črevesa in danke
O raku
Simptomi
Dejavniki tveganja
Preprečevanje in zgodnja diagnoza
Zdravljenje
Stadiji bolezni
Rak želodca
O raku
Znaki in simptomi
Zgodnja diagnoza
Dejavniki tveganja
Zdravljenje
Rak požiralnika
O raku
Znaki in simptomi
Diagnoza
Dejavniki tveganja
Zdravljenje
Rak trebušne slinavke
O raku
Znaki in simptomi
Dejavniki tveganja
Preprečevanje in zgodnja diagnoza
Zdravljenje
Rak jeter
O raku
Simptomi
Zgodnja diagnoza
Dejavniki tveganja
Zdravljenje
Rak žolčnega sistema
O raku
Znaki in simptomi
Diagnoza
Dejavniki tveganja
Zdravljenje
Pričevanja
Živeti z rakom
Spanje in rak
Čustva in rak
Korak za korakom
Podpora in rak
Prehrana in rak
Komunikacija in rak
Utrudljivost in rak
Družina in rak
Akupunktura in rak
Novice
Video
Publikacije
Koloskop
Zloženka
Evropski kodeks proti raku
Ste mladi, a morda gre za raka
"V globinah zime sem končno spoznal, da je v meni nepremagljivo poletje."
- Albert Camus
ŽIVIM ZA DANAŠNJI DAN
Zelo sem vesela, da živim v tem času. Če bi zbolela pred dvajsetimi leti, ne vem, če bi imela tako dobre možnosti preživetja, kot jih imam danes. Zdravljenje se razvija z neverjetno hitrostjo. Redno spremljam vse izsledke novih študij in ko vidim, kaj vse prihaja v zdravljenje te zahrbtne bolezni, me neizmerno veseli in vse možnosti, ki jih imamo bolniki z rakom danes, čutim kot izjemen privilegij.
>> Več
Alenka Rebernik
(DO)ŽIVEL SEM ZA TRI OBIČAJNA ŽIVLJENJA
Iskreno rečeno nisem nikoli razmišljal o tem, kaj je bilo krivo, da sem zbolel za tako težko boleznijo, in prav nikoli tudi nisem razmišljal, koliko časa imam še pred sabo. Še zdaj ne. Pač ne delam dolgoročnih načrtov. Vse bolj pa sem prepričan, da je bil zelo verjetno stres pomemben dejavnik. Dolgoletno življenje na občutno previsokih obratih, ki so ga polnile nenehne službene poti, skrb za več podjetij naenkrat, konstantno inoviranje in družinsko življenje so mi puščali le malo časa za brezskrbnost in počitek. Povsem možno je, da je tudi to pripomoglo, da sem zbolel.
>> Več
Vito Komac
NISEM ISKALA VZROKOV SVOJE BOLEZNI
Zgodba vsakega bolnika, ki ga pobliže spoznam pri svojem prostovoljnem delu na Onkološkem inštitutu, se me zelo dotakne. Kadar pa srečam koga, ki sem ga poznala v svetu na drugi strani teh zidov, že pred mnogimi leti, ko sem delala še na Oddelku za Živilstvo Biotehnične fakultete, me pa prav pretrese. Tako je bilo tudi, ko je s svojo študijsko kolegico Ireno, tudi bolnico, prvič prisedla k meni na kavo Darinka. Letos bo ta nežna, vedno nasmejana ženska dopolnila 56 let, a ji njena diagnoza sprva žal ni dala veliko upanja.
>> Več
Darinka Lipušček Cajhen
RON NI ŽELEL IZGUBLJATI ČASA S SPANJEM
Američanka Barbara Stanko Foley je izredna ženska; prijazna, vesela, zgovorna in že kmalu, ko sva se predstavili druga drugi, se mi je zdelo, da se poznava že vse življenje. Na spoznavnem večeru na WPCC 2019 je prisedla k nama s kolegico Majo in po kratkem klepetu o tem, od kod sva, je prosila, naj si zapišem njen elektronski naslov, ker bi rada navezala stik z menoj. Ko mi je narekovala naslov, sem postala pozorna na njen dekliški priimek Stanko, ki mi je zvenel nekako domače. Rekla sem ji, da morda izhajajo korenine njene družine iz Slovenije.
>> Več
Barbara Stanko Foley
DANES NA RAKA ŠE POMISLIM NE VEČ
»Na raka pomislim samo še takrat, ko ljudem razlagam svojo izkušnjo. Raka sem sprejel in v sebi predelal, zato me misel nanj niti najmanj ne obremenjuje. Seveda se zavedam, da nimam nobenega zagotovila, da se bolezen ne bo vrnila. A tudi če se bo, zdaj vem, kaj bi me čakalo, in šel bi še enkrat skozi ves proces zdravljenja, tako kot sem šel prvič. Vem le to, da bi znova stoodstotno zaupal uradni medicini in zdravnikom na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.«
>> Več
Vojko Čermelj
MOJA ZGODBA, KI NI LE MOJA...
Obrnem list na koledarju in na njem je datum, ki me spomni:
»pred štirinajstimi leti sem bila na ta dan, osmega maja, operirana zaradi raka na želodcu.«
Leta bežijo in se nabirajo z izkušnjami, kot biseri na ogrlici. Tega dne ne bom nikoli pozabila. Zapisan je v moji zavesti in podzavesti, kot rojstni dan. S tem dnem, ne da sem se ponovno rodila, ampak mi je bilo dano, da se povrnem v krog življenja. Bilo je hudo, a imela sem srečo.
>> Več
Ljubica Klun
VSE SEM POTISKAL GLOBOKO VASE
Za raka trebušne slinavke zdravniki pogosto pravijo, da se pojavi z neznačilnimi znaki in simptomi in ga je težko odkriti, zato nanj tudi ne pomislijo takoj, vsekakor pa do diagnoze neredko preteče preveč časa. Pa vendar si je težko zamisliti odgovore na vprašanja, zakaj celo po 20 kilogramih, izgubljenih v štirih mesecih, osebni zdravnik še vedno ni pomislil na možnost zelo resnih težav v prebavilih, zakaj je bila edina preiskava zgolj laboratorijski pregled in zakaj je bil kljub hudim bolečinam na urgenci odgovor dežurnega osebja kar dvakrat enak: »Nič vam ni, pojdite domov.«
>> Več
Dario Pejić, 36 let
OBUPATI JE SEBIČNO
»V dnevni ambulanti, kamor so me poslali, da bom videl, kje mi bodo v naslednjih mesecih dajali kemoterapijo, sem srečal mlado dekle, ki je imelo že močno razširjenega raka. Zapletla sva se v pogovor, ki je popolnoma spremenil moje sprejemanje dejstva, da sem tudi sam zbolel za rakom. Bližal sem se šestdesetemu letu in ko mi je zdravnik povedal, da je tumor skoraj že prebil steno v mojem črevesu in mi napovedal le še šest mesecev življenja, če se takoj ne začnem zdraviti, sem bil povsem miren. Veliko sem doživel in naredil do takrat, zato se mi ni zdelo nič groznega, če bi se moje življenje takrat zaključilo. A po razgovoru s tem mladim dekletom, ki sploh še ni utegnilo na polno zaživeti in bi zamudilo toliko lepih stvari in za katero bi žalovalo toliko njenih najbližjih, sem nenadoma spoznal, da je potrebno življenje živeti, dokler lahko in se zanj boriti. Zdaj tudi vem, da je obupati nad življenjem sebično.«
>> Več
Aleksander Mežek
Ukvarjam se z življenjem, zdravnica pa z mojim zdravljenjem
Spoznali sva se pri jutranji telovadbi Šole zdravja - 1000 gibov, ki se od 7.30 do 8.00 zjutraj vsak dan odvija v številnih krajih širom po Sloveniji. Majhna in urna je, vedno bolj tiha, vendar vesela in prijazna. Res ne daje vtisa, da je z njo lahko kaj narobe. Naključje je hotelo, da sta me njeni sosedi vprašali, če bi šla še jaz letos v organizaciji Šole zdravja na Sardinijo. Privolila sem, saj tam še nikoli nisem bila. Cena je bila ugodna, one pa so iskale za Ano sostanovalko na dopustu. Tako sva si delili bungalov in se imeli priliko bolje spoznati. Prav presenetila me je njena zgodba.
>> Več
Ana Kožuh
POSTAL SEM DRUG ČLOVEK
»Januarja lani sem iz čistega miru začutil krče v trebuhu, ki so me mučili čez ves dan, a jim nisem pripisoval večje pozornosti. Povsem sem pozabil na dogodek, ko so se konec marca vnovič pojavili. Bil sem v službi in oblival me je pot, ko sem vsakih petnajst minut začutil rezko bolečino. S težavo sem prišel do doma, kjer sem se z neprijetnimi bolečinami spoprijemal še naslednjih nekaj dni. Po enem tednu sem šel k svoji zdravnici in ji povedal za svoje težave,« pripoveduje 51-letni Sandi Križman iz Trzina.
>> Več
Sandi Križman
VSE SE JE ZAČELO S 50. ROJSTNIM DNEM
50. rojstni dan ni le pomembna življenjska prelomnica, ampak se takrat vsi tudi vključimo v presejalni program Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. 2011 je bil prvič med prejemniki modro-bele ovojnice tudi gospod Samo Podgornik iz Ljubljane. Ozaveščen iz medijev je dobro vedel, kaj to presejanje pomeni, zato se ga je tudi brez pomisleka udeležil.
>> Več
Samo Podgornik
DOBRI ODNOSI SO ZA ZDRAVJE NEPRECENLJIVI
Eden glavnih sloganov, uporabljenih v Programu Svit, je, da program rešuje življenja. Marsikoga sem že slišala to izreči tudi naglas po tistem, ko se je sam soočil z diagnozo raka debelega črevesa in danke, ki se pred oddajo vzorčka ni izdajal s prav ničemer. Nobenih težav, nobenih znakov, da bi bilo kaj v telesu narobe, kaj šele zelo narobe. A se je s kolonoskopijo izkazalo, da je. Tudi gospa Stanka Drobnak je ena tistih srečnic, ki jo je rešil prav odziv v Svit.
>> Več
Stanka Drobnak
SREČA IN VELIKO POGUMA
Sreča je na strani pogumnih, nikoli pa ni odveč tudi kakšno naključje, ki tok dogodkov zapelje v želeno smer. O tem bi lahko veliko povedal gospod Jože Horvat, čil in zadovoljen človek, ki z ničemer ne izkazuje, da že petnajt let živi z boleznijo, ki je temeljito spremenila njegovo življenje. Da ima
raka na debelem črevesu
, ni pomislil nikoli. Edine težave, ki jih je močno občutil, so bile
bolečine v trtici,
za katero se je kasneje izkazalo, da je nepravilno ukrivljena. Prav bolečine so ga pripeljale do njegovega družinskega zdravnika, ki mu je med drugim opravil tudi rektalni pregled, a ni našel ničesar sumljivega.
>> Več
Jože Horvat
PONOVNO SEM SE RODILA
Vem, da je naslov rahlo obrabljen, vendar je zelo primeren. Burno življenje, ki mi ni ravno prizanašalo, si je vzelo svoj davek. Če bi se še enkrat rodila in imela današnjo pamet ter izkušnje, bi verjetno marsikdaj ravnala drugače. Ali pa tudi ne. Tega ne bom vedela nikoli. Bolezen je nenapovedano in resno posegla v moje življenje. Rak. Kratka beseda z zloveščim prizvokom do temeljev pretrese vsakogar, ki se sooči z njo.
>> Več
Nada Lomovšek
ZA SVOJE ZDRAVJE LAHKO ČAKAM V ČAKALNICI TUDI 10 UR
Zelo dobro se še spomnim aprilskega nedeljskega dopoldneva pred štirimi leti. Dan se je začel povsem normalno; pripravljala sem zavitek, saj sem pričakovala hčerko na kosilo. Tako rekoč kot strela z jasnega me je zvila bolečina v trebuhu, začela sem bruhati. Sprva sem težave pripisovala trebušni virozi, sploh ko se je bruhanje krepilo.
>> Več
Vika Zore
© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava:
MMstudio