"Sprejmite, kar je, opustite, kar je bilo, in verjemite v to, kar bo."
- Sonia Ricotti

April – mesec ozaveščanja o raku požiralnika

Že četrto leto skupaj z organizacijo Digestive Cancers Europe (DiCE) v aprilu ozaveščamo o raku požiralnika.

Ocenjuje se, da v Evropi vsako leto zboli za rakom požiralnika 53.000 ljudi, približno 45.500 ljudi pa zaradi te bolezni žal umre (ECIS, 2020)

Rak požiralnika je v Sloveniji redek in predstavlja manj kot 1 % vseh novo odkritih bolnikov z rakom. Glede na podatke iz Registra raka je v letu 2020 za rakom požiralnika na novo zbolelo 94 oseb. Najpogosteje zbolijo moški po 50. in 60. letu.


DANES za JUTRI


Letošnjo kampanjo navdihujejo razmišljanja in nasveti naše skupnosti bolnikov, svojcev, negovalcev in vseh preživelih, ki jih je bolezen prizadela.

  • Jutrišnji dan ni dan, a se pozitivna dejanja DANES odražajo v prihodnosti.

  • Izbira življenjskega sloga vpliva na zdravje JUTRI!

  • Ne odlašajte današnjih simptomov na JUTRI!

  • Če telovadite DANES, boste fizično aktivni in fit tudi JUTRI!

  • Vsakodnevna oskrba telesa s hranljivimi živili in pijačami neposredno vpliva na zdravje JUTRI!

OBČUTITE VEČJO MOČ

Z uporabo hashtaga #TodayForTomorrow se nam pridružite DANES pri širjenju naših sporočil o ozaveščanju in preprečevanju raka požiralnika.
  • Vizualizirajte svojo pot do zdravja
  • Dostopajte do verodostojnih informacij
  • Sledite svojim simptomom
  • Upravljajte svojo zdravstveno ekipo

Prenesite BREZPLAČNO aplikacijo* »Moj DiCE sopotnik« :





Še danes začnite spremljati svojo pot z rakom.
*Na voljo v angleščini.




PRIDRUŽITE SE NAM!

Registrirajte se še danes in pridobite dostop do varnega okolja s številnimi informacijami, ki vam bodo v pomoč.

Vaša današnja dejanja lahko pozitivno vplivajo na vašo prihodnost.

SKUPAJ SMO V TEM





Rak požiralnika se razvije v požiralniku ali na mestu, kjer se požiralnik povezuje z želodcem.
Poznamo dve vrsti raka požiralnika: ploščatocelični karcinom (SCC), ki se pojavi v zgornjem delu požiralnika, in adenokarcinom (EAC), ki se pojavi na stiku požiralnika in želodca.


  • Ploščatocelični karcinom je najpogostejša vrsta, saj predstavlja 88 % primerov. Počasi se zmanjšuje, verjetno zaradi izboljšanja prehrane in zmanjšanja uživanja cigaret.

  • V razvitih državah pa narašča prevalenca adenokarcinoma, verjetno zaradi povečane debelosti, gastroezofagealne refluksne bolezni (GORD) in kroničnih okužb.


Znaki in simptomi raka požiralnika

Prvi 4 simptomi raka požiralnika vključujejo:
  1. refluks kisline, prebavne motnje ali zgaga (gastroezofagealna refluksna bolezen – GERB),

  2. bolečina ali težave pri požiranju (disfagija),

  3. bruhanje in pogosto dušenje s hrano,

  4. nepojasnjena izguba telesne teže.


Disfagija je občutek, da hrana ne pride v telo in med prehranjevanjem obtiči v žrelu, prisotne so tudi težave s požiranjem določene hrane ali tekočin.

Bodite pozorni tudi na bolečine v prsih (pritisk ali pekoč občutek v prsih), težave ali bolečine pri požiranju, bolečino za prsno kostjo ali v grlu in na hripav glas ali močan kašelj.

Zgodnji stadij raka požiralnika običajno ne povzroča simptomov in znakov. Rak požiralnika se namreč razvija več let in simptomi lahko ostanejo razmeroma blagi ali včasih celo neopazni, dokler bolezen ne napreduje.


Preprečevanje in zgodnja diagnoza

Sistematično presejanje prebivalstva ni realno niti izvedljivo; za zdravstvene sisteme ne bi bilo vzdržno, saj je dejavnikov tveganja preveč, zanesljivega diagnostičnega testa pa trenutno ni na voljo.

Vendar pa obstajata dva načina učinkovitega preprečevanja pojava raka požiralnika in zgodnje diagnosticiranje:

  • Primarno preprečevanje: vključuje prepoznavanje, zdravljenje ali odstranjevanje skupnih dejavnikov tveganja za bolezen.
  • Sekundarno preprečevanje: to je redno spremljanje zgodnjih simptomov bolezni.

Primarno preprečevanje raka požiralnika je predvsem zdravljenje bolnikov z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GORD). GORD pogosto občutimo kot blag in običajen simptom, zato ga mnogi ne vidijo kot razlog za posvet z zdravnikom. Na primer, več tednov neprekinjene prebavne motnje ali zgage je primeren čas, da ljudje obiščejo svojega zdravnika.


Priporočila za zmanjšanje tveganja za nastanek raka požiralnika:

  • Prenehati s kajenjem
  • Omejevanje uživanja alkohola
  • Jejte več sadja in zelenjave
  • Vzdrževanje zdrave teže in prehrane

Primarno preprečevanje raka požiralnika obsega izobraževanje splošne javnosti in strokovnjakov primarnega zdravstvenega varstva o spodbujanju zdravega življenjskega sloga, ozaveščanju o najpogostejših dejavnikih tveganja in zgodnjih simptomih raka požiralnika ter zagotavljanje hitrega ukrepanja.

Za to je potrebno pravočasno ukrepanje s strani bolnika (obisk osebnega ali družinskega zdravnika) in s strani strokovnjaka primarnega zdravstvenega varstva (pravočasno prepoznavanje in zdravljenje dejavnikov tveganja).



Strokovnjaki primarnega zdravstvenega varstva (splošni in družinski zdravniki) so dejansko prvi, ki posredujejo.

Njihovo posredovanje je lahko dvojno:

(1) Zdravljenje simptomov: na primer predpisovanje zaviralcev protonske črpalke (PPI) za GORD;

(2) Napotitev k gastroenterologu oz. specialistu za postavitev pravilne diagnoze: če GORD vztraja ali če so prisotni drugi simptomi raka požiralnika;


POMEMBNO: Če opazite znake in simptome, se posvetujte z osebnim ali družinskim zdravnikom.

Koristni viri:

Rak požiralnika

Prehrana za bolnike s težavami pri požiranju

The European Oesophageal and Gastric Cancer Roadmap, DiCE– v angleščini


© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio