PIŠE Maja Južnič Sotlar

Za rakom, ki je na devetem mestu po pojavnosti, vsako leto pri nas na novo zboli okoli 460 ljudi, kar nas uvršča med države z višjo incidenco med  državami EU. Najpogosteje se pojavlja po 40., vrh pa doseže po 60. letu. Četudi je res, da se je v zadnjem desetletju število novih bolnikov na 100 000 prebivalcev ves čas rahlo zmanjševalo, žal še vedno nimamo veliko razlogov za optimizem, saj projekcije nakazujejo jasen trend nenehnega povečevanja absolutnega števila bolnikov z rakom. To dejstvo gre predvsem na račun staranja na eni in nenehnega povečevanja števila prebivalstva na drugi strani. Prav zato je toliko pomembneje, da vse rake, tudi raka želodca, skušamo odkriti v čim zgodnejšem stadiju, še bolje pa je, če raka skušamo kar preprečiti. 

 Kot pojasnjuje sogovornik, obstaja veliko razlogov, zakaj pride do raka želodca, vsekakor pa je glavni med njimi okužba z bakterijo H. pylori, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že 1994 kot prvo med vsemi bakterijami razglasila za rakotvorno. 

Spol: Moški imajo približno dvakrat več možnosti, da zbolijo za rakom želodca kot ženske.

Starost: Pojavnost raka želodca se močno poveča pri ljudeh, starejših od 50 let. Večina jih zboli med 60. in 80. letom.

Okužba z bakterijo H. pylori: Zdi se, da je okužba z bakterijo H. pylori glavni vzrok raka želodca. 

 
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): Ljudje z GERB (sicer poznan kot refluks želodčne kisline) imajo nekoliko večje tveganje, da zbolijo za rakom želodca.

Kajenje: Kadilci imajo približno dvakrat večje tveganje za raka želodca v primerjavi s tistimi, ki ne kadijo.

Debelost: Prekomerna telesna teža in debelost sta povezani z rahlo povečanim tveganjem za raka želodca.

Prehrana: Tveganje za raka želodca je povečano pri tistih, ki se prehranjujejo z veliko mesa in suhomesnatih izdelkov.

Bakterija H. pylori je najpogostejši infekcijski razlog za povzročitev raka; na drugem mestu je HPV, sledita pa hepatitis B in C. »Proti okužbi s HPV že leta cepimo deklice v starosti 12 let, v pripravi pa je cepilni program tudi za fante. Že več let imamo vpeljano tudi cepljenje otrok proti hepatitisu B, okužbe s hepatitisom C pa danes odlično obvladujemo z učinkovitim zdravljenjem. Ostane nam tako le še aktiven pristop k obvladovanju okužbe z bakterijo H. pylori, če želimo na daljši rok preprečevati rak želodca,« razlaga prof. Tepeš in doda, da je primarna preventiva v obliki presejanja na rak želodca še kako smiselna, njeno delovanje in pričakovana učinkovitost pa bi bila zelo podobna kot pri raku debelega črevesa in danke, kjer smo že dokazali dobrobiti presejalnega programa Svit. 

»Slovenci smo med boljšimi v EU po rezultatih že vpeljanih presejalnih programov (za raka debelega črevesa in danke Svit, za raka dojk Dora ter za raka materničnega vratu Zora), zdaj pa je EU sprejela direktivo za uvedbo treh novih, in sicer za raka prostate, pljuč in želodca. 
Tako smo skupaj z nizozemsko kliniko Erasmus že naredili prve analize stroškovne učinkovitosti in za populacijo v starosti med 30 in 34 leti izračunali, da bi strošek za leto več življenja v Sloveniji znašal okoli sedem tisoč evrov, kar je izredno ugodno. V naslednjem koraku pa bomo skušali izračunati, kaj bi ozdravitev okužbe s H. pylori pomenila tudi za druge bolezni, ki jih bakterija povzroča (razjede želodca in dvanajstnika, dispepsijo in še nekatere druge bolezni).«

Pozno odkrivanje 

»Ta odstotek ostaja razmeroma nespremenjen in do sedaj nam ni uspelo narediti večjega in opaznejšega preboja,« razloži prof. Tepeš in doda, da v primeru, ko operacija zaradi preveč razširjenega raka ni možna, bolniku ponudijo paliativne oblike zdravljenja. 

Seveda se postavi vprašanje, kaj lahko naredimo, da prepoznamo okužbo s H. pylori, jo zdravimo in s tem tudi preprečimo večino raka želodca v naslednjih desetletjih. Odgovor se je ponudil v presejalnem programu, predhodnik katerega so pilotni projekti za odkrivanje okužbe s H. pylori v starostni skupini 30 do 34 let. 

»Tu smo se zelo veliko naučili vsi in jasno nam je, da moramo Slovence izobraziti, predvsem v smeri, da če nimajo težav, še ne pomeni, da niso okuženi. Običajno se okužimo do 8. leta starosti in okužbo nosimo s seboj. Vemo, da je v Sloveniji po zadnjih podatkih okuženega nekako četrtina prebivalstva, kar je zelo veliko. Brez testiranja ne moremo vedeti, ali smo okuženi. Zavedati se moramo, da bakterija povzroči aktivni kronični gastritis. Skozi desetletja počasi nastajajo predrakave spremembe in če imamo smolo ter še pridružene dejavnike tveganja, obstaja velika verjetnost, da se v želodcu razvije rak,« pojasnjuje prof. Tepeš in doda, da je ta projekt zdaj zaključen ter v fazi obdelave podatkov za njihovo javno objavo.

Vsi, ki so zasnovali ta projekt, so se srečali s težavo, ki običajno spremlja preventivne presejalne programe. Z nizko odzivnostjo. »V pilotni projekt se je odzvalo zgolj 24 odstotkov povabljenih, kar nikakor ni zadovoljivo in je obenem jasen dokaz o tem, da je oziroma bo v nadaljevanju potrebno poučiti in ozavestiti najširšo javnost o prednostih vključevanja v ta program, ko bo enkrat vpeljan na nacionalni ravni.«

Za uspešnost katerega koli presejalnega programa je torej ključna odzivnost. V nekaj letih bo po mnenju prof. Tepeša povsem realno pričakovati, da bomo začeli z nacionalnim programom presejanja na okužbo s H. pylori, kot zahteva EU, in želene rezultate preprečevanja raka želodca bomo dosegli samo, če bo odziv ljudi zadosten. Ob tem sogovornik pojasnjuje, da bo udeležba v presejalnem programu zelo enostavna. »V prvi fazi vzamemo kri. Če v krvi najdemo protitelesa bakterije H. pylori, nadaljujemo postopek diagnostike in potrdimo aktivno okužbo z urea dihalnim testom, s katerim najbolj natančno določimo prisotnost H. pylori v želodcu, in nato predpišemo zdravljenje. Če protiteles ne najdemo – in tako je v veliki večini –, testiranemu človeku povemo, da nima okužbe in je lahko miren. Rad bi poudaril, da je program učinkovit, prijazen in stroškovno učinkovit, če ga primerjamo z drugimi preventivnimi programi.«