Člani SOUSTVARJAMO

Ciper - otok lepote in ljubezni

Avtorica besedila in fotografij: Nada Lomovšek

Julija 1974 je severni del Cipra po dolgoletnih sporih med večinskim grškim prebivalstvom in manjšinskim turškim, okupirala Turčija in ga razglasila za samostojno državo. A državo je priznala samo Turčija. Severni del otoka je izrazito turški, od kulture, jezika, valute (turška lira), hrane in arhitekture, med tem, ko je južni del izrazito grški.

Med bolj znanimi mesti je dvojna prestolnica – mejna Nikozija, ki je tudi razdeljena na turški in grški del. Mesto deli t.i. zelena linija, ki je nekje široka samo 3,5 m, spet drugje nekoliko več. Pač odvisno od naravnih danosti in odločitev takratnih pogajalcev.

Famagusta

Pristaniško mesto Famagusta je bilo poleg Benetk in Genove tretje največje pristanišče tistega časa. Izjemno bogastvo se je rezultiralo v številnih zgodovinskih zgradbah. V mestu je bilo kar 365 cerkva, za vsak dan leta ena, ki so danes večinoma v ruševinah.
Znamenita Othellova trdnjava je iz časov, ko so na otoku gospodarili Benečani. Zgrajena je v gotskem slogu z visokimi stropi in križi na njih. Seveda nad vhodom ne manjka »beneški lev«, ki je simboliziral moč in prevlado osvajalcev.

 

Old Town – Famagusta Staro mestno jedro Famaguste je zelo lepo urjeno in barvito. Številne trgovinice s spominki, značilno turško hrano in uličnimi glasbeniki so prava paša za oči. Marca je na otoku že pomlad v polnem razcvetu, ki dodaja svojevrstno očarljivost.

Resnično ne morem mimo kraljestva turških slaščic, ki so na voljo v znameniti slaščičarni Petek (čisto naše ime) in je raj za ljubitelje sladkih dobrot. Baklave s pistacijo in posebna ciprska kahfa so bile božanske.

Varoshia – mesto duhov

Turistično mesto Varoshia je bilo mondeno letovišče ranga Azurne obale. Tu so letovali in imeli svoje vile bogataši, filmski zvezdniki in celo pokojna angleška kraljica. V mestu je stalno prebivalo 40 tisoč ljudi. V turistični sezoni celo 90 tisoč.
Ampak, vedno je kakšen ampak, dolgoletni etnični spori med turškim prebivalstvom na severu in grškim na jugu so eskalirali do državnega udara. Julija 1974 je turška vojska izvedla invazijo na Ciper. Zavzela je severni del otoka in ga razglasila za samostojno državo, ki jo je priznala samo ona. Grki so v paniki zbežali na jug in prepustili svoje premoženje na milost in nemilost napadalcem. In upali, da se bodo lahko vrnili na svoje domove.

Ob aveniji JFK, ki je bila glavna promenada letovišča, že 50 let propadajo zaplenjene vile, ki jih počasi prerašča grmovje. Narava si jemlje nazaj, kar ji je bilo odvzeto. Vsepovsod so velike rdeče opozorilne table v petih jezikih, ki prepovedujejo dostop do nepremičnin. Ponekod še vedno stojijo visoki gradbeni žerjavi, ki so ravno v tistem času gradili nove hotele. Celo mesto je ograjeno z bodečo žico. Samo na enem mestu je dovoljen vstop na avenijo JFK, pod budnim očesom turških in UN vojakov.

Mene je najbolj šokiral prizor, kjer so na klopci postavljeni salonarji, kot bi »čakali« na lastnico. Narejena je bila nepopravljiva škoda.

Salamis – starodavno antično mesto

Je bilo najpomembnejše pristanišče v antiki. Ležalo je na vzhodni obali Cipra v zalivu reke Palfios. Tu so pristajale tovorne ladje z vsega tedanjega sveta.

Na vrhuncu moči je v mestu živelo 250 tisoč prebivalcev. Izjemno bogastvo, ki se je stekalo v mesto je povzročilo njegov razcvet. Arheologi predvidevajo, da se je razprostiralo na 11 km2. Vojne in dva rušilna potresa so bili vzrok za zaton mesta.     Dolga stoletja je čakalo, da ga ponovno odkrijejo. Odkopanega je manj kot 10 % in čaka na neke druge čase, da nadaljujejo z izkopavanji.

Samostan sv. Barnaba V bližini antičnega mesta Salamis je samostan posvečen sv. Barnabu, ki je bil po rodu Jud, rojen na Cipru. Zaradi svojega delovanja so ga imenovali tudi »Sin tolažbe«. Danes je samostan spremenjen v Muzej ikon, kjer hranijo ikone neprecenljivih vrednosti. Obiskali smo tudi Arheološki muzej in kapelo, zgrajeno nad grobom apostola Barnaba.

Armenska ortodoksna cerkev – Nikozija Cerkev in samostan se nahajata v četrti Araba Ahmet na severnem delu Nikozije. To območje je bilo eno najbolj obremenjenih zaradi različnih etničnih in verskih razlik. Arhitekturni kompleks obsega cerkev, tri šolska poslopja, dvorec prelata in veliko zunanjo površino. Namen obnove je ohranitev pomembne gotske dediščine, ki je bila od izbruha ciprske krize leta 1963, zanemarjana in zapuščena.

Nikozija

Nikozija je nepretrgoma naseljena že 4000 let. Bogato mesto z zelo zapleteno etnično strukturo prebivalcev. Tu so mnogo stoletji živeli Grki, kot večinsko prebivalstvo, ter Turki in Armenci kot manjšina. Vse do leta 1963, ko je izbruhnila ciprska kriza.

Medsebojna obtoževanja, zahrbtni napadi, spreminjanje ustave, ki je turški etnični manjšini odvzela večino pravic, so pripeljali do turške invazije. Nikozija je še danes, po skoraj petih desetletjih, razdeljena na severni – turški in južni – grški del. Prehodov med obema deloma mesta sploh ni bilo. Vse do leta 2003.

Ulica Ledra (dolga približno kilometer) poteka od severa proti jugu. Namenjena je pešcem, ki prehajajo iz severnega v južni del in obratno. Razmejitvena cona je široka vsega 3,5 m. Vmes pa sta dve mejni kontroli na vsega deset metrov razdalje. Severno turški, južno grški. In oboji skenirajo potne liste.

Zanimivo, če piješ kavo na severu, jo plačaš s turškimi lirami. Samo nekaj metrov naprej proti jugu pa z evri.

Inflacija je ubijalska . Za en euro menjajo 38 turških lir. Kar se spreminja tedensko v škodo lire.

Bujuk han – Velika gostilna Je največji karavanseraj (nekoč obcestno gostišče, ki je zagotavljalo prenočišče in počitek ljudem in živalim) na Cipru. Velja za eno najlepših stavb v Nikoziji in obratuje že od leta 1526. Na dvorišču so gostilne, slaščičarne, kafetarije in verski objekt z umivalnico in fontano. O hrani je škoda izgubljati besede, ker je odlična.

Kirenya Že od časa Benečanov, ki so zgradili ogromno trdnjavo, je največje in najlepše pristanišče na Cipru. Imenujejo ga tudi »ciprski čudež«.

V muzeju starih ladij hranijo ogrodje 2300 let stare ladje, ki so ga potapljači našli v neposredni bližini. Restavriranje je bilo izjemno zahtevno. Danes jo hranijo v posebni komori in nadzorovani atmosferi.

Bellpais Ruševine samostana Bellpais so v istoimenski vasici v bližini mesta Kirenya. Samostan so v 13. st. ustanovili bratje kanoniki, znani po belih kutah. Danes je samostanska cerkvena ladja prizorišče koncertov. Pravzaprav je cela vasica kot muzej. Mirno vzdušje z malimi kavarnicami, kjer lahko na terasi pijete posebno ciprsko kavo in občudujete modrino pristanišča v Kirenyi.

Saint Hilarion Castele Visoko v pogorju kirenijskih gora se nahajajo ruševine ogromne trdnjave sv. Hilarija. Zgradili so jo Bizantinci v 11. st. Trdnjava je zgrajena v treh nivojih, ki je vsak zase zaključena celota. Dobro premišljen načrt v primeru, če bi napadalci zavzeli prvi nivo, so enostavno zaprli dostop do obeh naslednjih. Zaradi izjemne strateške lege, so lahko nadzorovali dostop s Sredozemlja in kopnega. V drugem nivoju je imela kraljica svoje sobane. Pogled skozi okno spalnice še danes jemlje dih.

Dipkarpaz Polotok Karpaz leži na skrajnem severovzhodu otoka. Dolg je 65 km in ima obliko konice kopja. Polotok je redko naseljen, turizma skoraj ni, zato je narava neokrnjena in divja. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, oljkarstvom in ribolovom. Večina polotoka je zaščiten Nacionalni park, kjer živijo avtohtone živalske vrste. Zadnja vas, ki je še naseljena je Dipkarpaz. Do tu niso segle politične razprtije, zato živijo Grki in Turki v slogi. Dokaz sta nova turška džamija in obnovljena pravoslavna cerkev. Oddaljeni sta vsega 100 metrov. Prijetna vas, kjer v miru spiješ kavo, turški čaj ali džus iz granatnih jabolk.

Big Sand Beach Na Karpazu je tudi gnezdišče morskih želv Caretta Caretta. Tu v mivko odložijo jajca, ki so velika kot teniška žogica. V juliju in avgustu se male želvice izvalijo in pohitijo proti morju. Vendar jih že takoj, ko pogledajo na svet, čaka velika nevarnost. Ptice vedo, kdaj morajo priti na gostijo. Od stotih želvic jih preživi in odraste samo pet. Dostop do plaže je strogo PREPOVEDAN.

Golden beach Plaže so neskončno dolge in prazne. Modrina je v 50ih odtenkih. Nikjer ni nikogar. Vendar se bojim, da ne bo več dolgo tako, ker je narava osupljivo lepa in denar »sveta vladar«. Poseben predel Zlate plaže je podoben površini Lune. Okamenela mivka v futurističnih oblikah. Vsemogoče oblike in celo stopinje v mivki so ohranile svojo prvotno obliki.

Agia Thekla Monastery Samostan sv. Thekle je dala zgraditi kraljica Helena v 4. st. n. št., ko je obiskala Ciper. V neposredni bližini je nahajališče zdravilnega blata, ki naj bi pomagal pri zdravljenju dermatitisov. V samostanskem kompleksu živita samo še dve nuni. Okolica je zelo lepo urejena. Cvetje, agrumi in grmovnice že obilno cvetijo.

Lefkara Gorska vasica Lefkara leži ob vznožju pogorja Troodos na n. m. višini 656 m. Svetovno znana je zaradi čipk, ki jih ženske izdelujejo še danes. In filigranskih izdelkov iz srebra. Oboje je vpisano na seznam kulturne dediščine UNESCA. Veliko ljudi se je izselilo, zato je mnogo hiš ostalo praznih in zapuščenih. S sredstvi EU so jih začeli ponovno oživljati. Vasica je tako lepa in zanimiva, da jo vsako leto obišče veliko turistov.

Larnaka Pristaniško mesto Larnaka so ustanovili Mikenci že v 13. st. p. n. št. Obiskali smo baziliko sv. Lazarja, ki je bila zgrajena v 9. stoletju. Notranjost je izjemno bogato okrašena s srebrnimi in zlatimi ikonami. Cerkev pripada grški pravoslavni veri. Sv. Lazar je zelo pomemben svetnik. Vsako leto nosijo v procesiji njegovo ikono po Larnaki.

Kaj napisati za zaključek?

 

Ciper je izjemno bogat otok. Danes so razlike med severom in jugom vidne na vsakem koraku. Razmišljam o tem, kako usodno vplivajo na življenje ljudi in dežele »razgrete glave«, ki se v nekem trenutku skregajo. Nikogar od njih ne zanima, kaj bo to dolgoročno prineslo s seboj. Pol stoletja je minilo in še »vedno so vkopani vsak v svojem jarku«. Navidezen mir se ohranja s pomočjo vojakov UN, ki nadzirajo vse pomembne točke. A stare zamere bodo ostale še mnogim rodovom za njimi.

Preberi Nadino soočanje s boleznijo rak

<< NAZAJ NA OSTALE POTOPISE

*Naslovna fotografija: Dreamstime