Projekt Ščit: Zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke v Sloveniji
Rak trebušne slinavke je eden najbolj zahtevnih rakov, saj je pogosto odkrit prepozno in ima nizko petletno preživetje. Slovenija sodeluje v mednarodnem projektu Ščit (SHIELD), ki razvija krvni test, s katerim bi lahko odkrili ljudi z visokim tveganjem za bolezen. O projektu smo se pogovarjali s koordinatorico projekta v UKC Maribor, dr. Majo Ravnik.
Kaj je glavni cilj projekta Ščit in zakaj je pomembno, da pri njem sodeluje tudi Slovenija?
Projekt Ščit združuje 27 partnerjev iz Evrope in išče nove načine za
zgodnje odkrivanje, zdravljenje in podporo bolnikom z rakom trebušne
slinavke. Tema je pereča ne le v državah, ki sodelujejo v projektu,
temveč po vsem svetu. Kljub velikemu napredku v medicini – od
molekularne in slikovne diagnostike do različnih kirurških tehnik,
razvoja novih zdravil in obetavnih raziskovalnih študij – pri raku
trebušne slinavke v zadnjem desetletju žal ni prišlo do preboja. Ta rak
tako ostaja »črna pika« v onkologiji. Medtem ko se pri drugih vrstah
raka, denimo pri razsejanem raku pljuč, danes srečujemo z bolniki, ki z
učinkovitim zdravljenjem živijo dlje in ohranjajo dobro kakovost
življenja, stopnja petletnega preživetja pri raku trebušne slinavke še
vedno ne presega 9–10 odstotkov.
Zato obstaja veliko področje še neizpolnjenih potreb – med njimi tudi
razvoj ustreznega programa za zgodnje odkrivanje oziroma presejanje raka
trebušne slinavke.
Zakaj je pomembno, da v projektu sodeluje tudi Slovenija, in kakšna je vloga UKC Maribor?
.jpg) | Če mene vprašate, bi morala biti Slovenija prisotna povsod, kjer se
oblikujejo novi pristopi in iščejo rešitve. Smo sicer majhna država,
vendar imamo z našim znanjem, bogatimi izkušnjami in predanostjo – pa
tudi z dragocenimi izkušnjami naših onkoloških bolnikov – veliko
pokazati. Slovenska onkologija je zelo visoko razvita in smo kljub
majhnosti prepoznavni v evropskem prostoru.
V UKC Maribor smo s preteklimi projekti že pustili močan pečat in si zapisali svoje ime na zemljevid evropskih raziskovalnih pobud. Spoznali so nas številni partnerji iz tujine, zato sem ponosna, da lahko tokrat sodelujemo kot partner in koordinator projekta Ščit. Zame je to sodelovanje hkrati velik izziv in priložnost – predvsem pa dragocena izkušnja, da kot zdravnica sodelujem s tako raznolikim naborom strokovnjakov iz različnih področij.
|
Pravočasna diagnoza lahko popolnoma spremeni potek bolezni. Zakaj je zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke tako ključno in kaj bi to pomenilo za bolnike? Kaj novega prinaša projekt Ščit v primerjavi z dosedanjimi metodami odkrivanja bolezni, kot sta tumorski marker CA19-9 ali slikovna diagnostika?
Projekt Ščit je namenjen iskanju zdravih posameznikov z visokim tveganjem za razvoj raka trebušne slinavke. Ti bodo vključeni v presejalni program, v okviru katerega se bo preučevalo pet različnih beljakovin (proteinov) v krvi. Predhodne raziskave so pokazale, da so ti proteini lahko povezani z večjim tveganjem za nastanek raka trebušne slinavke, vendar povezava še ni bila potrjena na večjem številu udeležencev. Cilj projekta je prav ta klinična potrditev oziroma validacija testa.
Če se bo izkazalo, da lahko z enostavno krvno analizo zanesljivo ugotovimo, kdo ima povečano tveganje za bolezen, bi to pomenilo velik premik – omogočilo bi odkrivanje raka v zgodnejših stadijih ali celo prepoznanje predrakavih sprememb, ko je zdravljenje bistveno uspešnejše.
| 
Foto: Dreamstime
|
Trenutno ljudem z visokim tveganjem lahko ponudimo le redne posvete, analize in slikovno diagnostiko, ki pa ni vedno dovolj zanesljiva – majhne spremembe, velike le nekaj milimetrov, se pogosto spregledajo. Tudi tumorski marker CA 19-9 je nezanesljiv: pri nekaterih bolnikih je povišan, čeprav nimajo raka, pri drugih pa je normalen, kljub napredovali bolezni. Poleg tega je lahko povišan tudi pri drugih vrstah raka.
Analiza krvi, ki jo bomo preizkušali v projektu Ščit, pa obeta visoko natančnost in zanesljivost. Želimo si, da bi sčasoma nastal presejalni program, podoben programu Svit – preprost, dostopen, finančno manj obremenjujoč in kar se da neinvaziven. Odvzem krvi sicer ni popolnoma neinvaziven in bo zahteval obisk zdravstvene ustanove, vendar bi bil velik korak naprej na poti k zgodnjemu odkrivanju raka trebušne slinavke.
Iskali boste zdrave posameznike z visokim tveganjem. Kdo sodi v to skupino?
Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom so bolj ranljivi, zato je izbira prevoza pomembna.
Foto: Dreamstime
| Ključno vlogo pri tveganju ima genetika. V to skupino sodijo posamezniki, ki imajo dva ali več sorodnikov prvega kolena, ki so zboleli za adenokarcinomom trebušne slinavke, ter tisti z dokazano prisotnostjo genov BRCA1 ali BRCA2, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni.
|
Vključeni bodo tudi posamezniki, ki se že vodijo zaradi Peutz-Jeghersovega sindroma, pa tudi tisti, pri katerih se nenadno razvije sladkorna bolezen brez drugih vzrokov. Poleg tega bodo v raziskavo vključeni posamezniki z Lynchovim sindromom ter sindromom atipičnih melanomov (FAMMM), saj imajo tudi ti skupine bolnikov povečano verjetnost za pojav raka trebušne slinavke.
Pilotna študija bo izvedena v Grčiji, Sloveniji in Litvi. Koliko ljudi bo sodelovalo v pilotni študiji?
Trenutno še usklajujemo administrativne postopke. V Sloveniji pri projektu sodelujemo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), s katerim smo se že dogovorili, da najprej pripravimo pregled stanja – koliko ljudi sploh sodi v skupino z visokim tveganjem za raka trebušne slinavke. Pri tem bomo sodelovali tudi z Onkološkim inštitutom Ljubljana, kjer poteka genetsko svetovanje.
Celoten projekt bo trajal štiri leta. V začetni fazi bo poudarek na usklajevanju med sodelujočimi državami, pripravi etične dokumentacije in oblikovanju enotnih meril za zbiranje podatkov, da bodo rezultati med državami primerljivi. Po tej pripravljalni fazi bo sledilo aktivno izvajanje pilotne študije, v katero bodo vključeni posamezniki z visokim tveganjem. Natančno število udeležencev bo znano po končani pripravi in potrditvi vseh postopkov.
Se bodo posamezniki z visokim tveganjem sami identificirali in prijavili?
Odkar smo objavili, da se je projekt Ščit aktiviral, imamo zelo veliko interesa s strani ljudi, ki se na nas obračajo. Bolniki priporočajo svojce oziroma potomce, da bi se testirali. Pripravlja se
spletni portal, na katerem bo spletni obrazec, kjer se bodo lahko ti posamezniki prijavili, da bomo lahko ugotovili, ali ustrezajo vsem pogojem. Ti pogoji bodo dokaj striktni in ne bo to za vsakega. Gre za polnoletne zdrave posameznike, od 18. leta dalje, navzgor pa ne bo omejeno.
Priporočilo v vključitev v pilotno študijo lahko da tudi družinski zdravnik ali genetik. To bo splošno objavljeno, ker je bil interes javnosti izjemno velik. Na portalu bo zaenkrat obvestilo, da bodo vsi, ki so zainteresirani obveščeni, kdaj se bo pričelo dogajati. Trenutno se veliko stvari odvija v zakulisju, ker se moramo uskladiti, da zadostimo tako nacionalnim kot evropskim regulativam.
Ste v tvegani skupini?
Nam lahko zaupate, kako bo v praksi potekalo testiranje?
Ker bodo vzorci poslani v centralni laboratorij na analizo, bomo v Sloveniji verjetno vzpostavili eno ali več odvzemnih mest, kjer se bodo vzorci ustrezno shranjevali in pošiljali. Razmišljamo o lokacijah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Slovenj Gradcu, a je za končne odločitve še prezgodaj. Pogovarjamo se tudi o možnosti mobilne enote, podobno kot pri programu Dora, da bi lahko prišli bližje posameznikom. Odvzemov pa ne bomo izvajali pri osebnih zdravnikih.
| 
Foto: Dreamstime
|
Končna organizacija bo odvisna od tega, kdo se bo prijavil in od kod bodo udeleženci. Prednost Slovenije je, da je geografsko majhna, kar olajša logistiko. Prvi odvzemi krvi naj bi stekli čez približno dve leti. Najprej moramo vzpostaviti enoten informacijski portal za vse sodelujoče države, prek katerega bomo evidentirali posameznike, preverili ustreznost in izbrali tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev.
Ustrezne kandidate bomo nato obvestili in jih glede na njihov kraj bivanja povabili v najbližji odvzemni center. Pri tem računamo tudi na pomoč NIJZ, ki ima mrežo centrov po vsej Sloveniji.
Pomembno je poudariti, da gre za zdrave posameznike, ne za onkološke bolnike. Zato se nam zdi pomembno, da se presejalni program izvaja v okolju, kjer udeleženci niso stigmatizirani že s samim obiskom. Na oddelkih za onkologijo bi tak odvzem lahko deloval zastrašujoče, zato si želimo, da bo izvedba potekala v bolj nevtralnem in prijaznem okolju.
Kakšne koristi bodo imeli udeleženci raziskave že med njenim potekom?
Udeleženci bodo vključeni v redni program, ki ga že izvajamo. Z odvzemom krvi bomo predvsem validirali nov test, da ugotovimo, ali deluje tako, kot smo ga zasnovali. Poleg tega bo test omogočil prepoznavo posameznikov z višjim tveganjem, kar bo spremljano z ustreznimi napotki za nadaljnje ukrepanje.
Foto: Dreamstime
| Nikakor ne razmišljamo o preventivni odstranitvi trebušne slinavke, a upamo, da bo razvoj medicine omogočil boljše možnosti za preprečevanje bolezni. Če bo test pokazal, da nekdo zagotovo ne bo zbolel, je to že velik psihološki plus, saj zmanjša skrb in obremenitev posameznika. Pri tistih, kjer se bo pokazalo povečano tveganje, pa bo naslednji korak razvoj nadaljnjih ukrepov za preprečitev bolezni.
|
Pričakujemo, da se bodo v program pogosto prijavljali tudi svojci bolnikov, saj imajo neposredno izkušnjo s tveganjem in zanimanje za zgodnje odkrivanje. Program bo tako koristil tako posameznikom kot zdravstvenemu sistemu, saj omogoča boljše sledenje in načrtovanje preventivnih ukrepov.
Kdaj pričakujete prve rezultate raziskave? Če bo metoda uspešna, kako
hitro jo lahko vključimo v slovenski zdravstveni sistem in presejalne
programe?
Prve rezultate pričakujemo čez štiri do pet let, ko bodo opravljene vse analize vzorcev in statistične meritve. Če bo test potrdil preliminarne ugotovitve in pokazal visoko specifičnost in senzitivnost, bo že to velik uspeh.
Takrat bomo lahko varno ocenili uporabnost krvne analize in jo pripravili za širšo uporabo. Vključitev na državni nivo in v presejalne programe bo trajala nekoliko dlje, podobno kot pri programu Svit, a bo ta projekt pomemben temelj za nadaljnji razvoj in gradnjo učinkovitega presejalnega sistema za raka trebušne slinavke.
Kaj
projekt pomeni za prihodnost bolnikov v Sloveniji? Bomo do novih testov
prišli hitreje? Kakšno vlogo ima sodelovanje različnih držav?
Slovenija je ena izmed treh držav, poleg Litve in Grčije, kjer bomo lahko testirali nov pristop in vključili ljudi v pilotno preiskavo. Ostale sodelujoče države te možnosti trenutno nimajo, zato smo pri tem projektu v prednosti v primerjavi z drugimi – bolnikom lahko dejansko ponudimo preiskavo v praksi.
S tem bomo hkrati preverili tudi odzivnost populacije. Uvedba presejalnega programa je odvisna od posamezne države, Slovenija pa je trenutno ena redkih držav, ki že izvaja več presejalnih programov – kot so Svit, Dora, Zora in kmalu še Luka in Peter. Edino presejanje za želodec še manjka, kar predstavlja prostor za nadaljnji razvoj.
Do leta 2035 želite podvojiti preživetje bolnikov. Kako realen je ta cilj in kaj bo potrebno, da ga dosežemo?
Cilj je zelo ambiciozen, a naj bo tako – velike želje nas vodijo naprej. Če bo projekt Ščit omogočil, da bomo prepoznali in spremljali osebe z visokim tveganjem ter jih obravnavali v zelo zgodnjem stadiju, ko še nimajo simptomov, ni dvoma, da se bo petletno preživetje povečalo. Ali se bo to zgodilo že do leta 2035, ne vemo, a že samo zgodnje odkrivanje raka, ko so možnosti zdravljenja večje, je velik korak naprej.
| 
Foto: Dreamstime
|
Vzporedno z preventivnimi programi se bo napredek dogajal tudi na področju diagnostike in zdravljenja, ki napreduje iz meseca v mesec. S temi ukrepi bo cilj postopen, a bolj dosegljiv, upanje pa ostaja ključnega pomena.
Za konec je dr. Maja Ravnik, koordinatorica projekta Ščit v UKC Maribor, delila pomembno sporočilo za vse:
»Mislimo na vas. Mar nam je, ni nam vseeno in razganjamo oblake, da bo sonce posijalo skozi.«Koristne povezave: | Odkrijte več o evropskem projektu SHIELD ter njegovih prizadevanjih za
preprečevanje in zdravljenje rakov prebavil TUKAJ.
|
Napisala Metka Glas za 28. številko glasila Koloskop Jesen/Zima 2025