"Sprejmite, kar je, opustite, kar je bilo, in verjemite v to, kar bo."
- Sonia Ricotti

GEORGIANA, Romunija

Diagnoza RAK

 
»Več kot leto dni sem imela vztrajne bolečine v želodcu, a sem jih pripisovala stresu, pomanjkanju spanja in kajenju.«

Pred diagnozo sem bila popolnoma poglobljena v svojo kariero – pogosto sem delala dolge ure in zanemarjala svoje zdravje. Več kot leto dni sem imela vztrajne bolečine v želodcu, a sem jih pripisovala stresu, pomanjkanju spanja in kajenju. Proti koncu leta 2018 sem se začela počutiti vse slabše in nezadovoljno, zato sem se odločila, da moram nekaj spremeniti.


Foto: DiCE
Kot novoletno zaobljubo za leto 2019 sem si obljubila, da bom zmanjšala obseg dela in začela bolje skrbeti zase. Ta odločitev me je pripeljala do gastroenterologa, ki mi je priporočil gastroskopijo. Kljub začetnemu strahu pred posegom sem vedela, da moram zadevo raziskati do konca. Danes sem neskončno hvaležna, da sem se odločila soočiti s svojim strahom.


Diagnoza je bila adenokarcinom želodca – rak želodca.


Vpliv diagnoze


»V mislih je završalo – nevera, tesnoba, strah.«

Diagnoza je bila šok. Še danes živo pomnim trenutek, ko sem v službi na prenosniku prebrala rezultate biopsije. Zagledala sem izraz »adenokarcinom« in sprva tega preprosto nisem mogla verjeti. V mislih je završalo – nevera, tesnoba, strah. Zavedanje, da imam pri tako mladih letih raka, me je popolnoma preplavilo in v meni vzbudilo globok občutek ranljivosti ter strah pred smrtjo – ne le zase, ampak tudi za svoje bližnje.

Kljub šoku sem se hitro zbrala in prešla v način delovanja. Vedela sem, da moram narediti vse, kar je v moji moči, da se ga znebim.

Povedati družini je bilo eno najtežjih dejanj v mojem življenju. Vedno smo bili zelo povezani in nisem jih želela obremenjevati. Njihova prva reakcija sta bila šok in zaskrbljenost, a smo se hitro zbrali in stopili skupaj.


Foto: DiCE


Foto: DiCE
Moja družina je postala moj steber podpore – pomagali so mi znajti se v naslednjih korakih in mi dajali čustveno moč. Njihova pomoč je bila ključna v tistih prvih, najtežjih dneh, ko smo skupaj delovali kot usklajena ekipa, sprejemali odločitve in načrtovali pot naprej.

Diagnoza pa je prinesla tudi skupno tesnobo in strah pred prihodnostjo, s katerima se pravzaprav soočamo še danes.




Potek zdravljenja

 

Foto: DiCE

Moje zdravljenje se je začelo s popolno odstranitvijo želodca.
Po operaciji sem bila v bolnišnici deset dni, sledila pa je občutna izguba telesne teže. Prilagajanje na nove prehranjevalne navade in življenjski slog po posegu je bilo zahtevno.


V tem času so mi družina, prijatelji in sodelavci izkazali izjemno podporo – pomagali so mi pri urejanju zdravstvenih postopkov, nudili finančno pomoč in me spodbujali. Njihova prisotnost je močno vplivala na moje okrevanje.

»Na splošno mislim, da sem približno leto dni potrebovala, da sem našla novo ravnovesje in ustaljen ritem življenja.«

Moram pa reči, da sem imela srečo – bolezen so odkrili zelo zgodaj, v prvem stadiju, zato kemoterapija in obsevanje nista bila potrebna. Namesto tega sem morala stanje le redno spremljati – sprva na tri, nato na šest mesecev, s krvnimi preiskavami, zdravniškimi pregledi in slikanji.

Imela sem še eno srečo: delo od doma, ki sem ga lahko opravljala ves ta čas. To mi je močno olajšalo breme in mi omogočilo, da sem več časa preživela z bližnjimi.


Vpliv raka na življenje

Diagnoza raka pri tako mladih letih je močno vplivala na moje življenje. Prisilila me je, da sem drastično spremenila svoj življenjski slog, saj sem prestala popolno odstranitev želodca.

Prilagajanje na življenje brez želodca je pomenilo učenje novih prehranjevalnih navad in soočanje s fizičnimi ter čustvenimi izzivi okrevanja. Moji odnosi z družino so postali še močnejši, saj so mi nudili neomajno podporo.

Vendar pa je bila pot tudi osamljena – izgubila sem stik z nekaterimi prijatelji, socialna interakcija pa se je zmanjšala. Diagnoza je še dodatno okrepila mojo tesnobo in strah pred smrtjo, kar je vplivalo na moje duševno zdravje in zahtevalo veliko čustveno prilagoditev. Tudi danes je to še vedno proces – stalno delo na sebi.


Foto: DiCE

Hvaležna sem za izjemno podporo družine, prijateljev in sodelavcev. Njihova pripravljenost pomagati, svetovati in celo nuditi finančno pomoč je bila neverjetna.



»Poleg tega sem odkrila notranjo odpornost, za katero nisem vedela, da jo imam, kar mi je dalo moč in pogum.«


Nasvet drugim z rakom prebavil

 
Tistim, ki so jim ravno postavili diagnozo raka – še posebej mladim – bi svetovala, naj poslušajo svoje telo in poiščejo najboljšo rešitev zase. Ne bojte se prositi za drugo mnenje ali dodatne informacije, če niste prepričani. Obdajte se z ljudmi, ki vas podpirajo, in ne oklevajte prositi za pomoč. Bodite dobro obveščeni in dejavni pri svojem zdravljenju in skrbi zase.

Zelo pomembno je, da ostanete upanja polni in greste korak za korakom. Ne pozabite, da niste sami – vedno se najdejo ljudje, ki vam želijo pomagati na tej poti. Prav tako je bistveno, da prisluhnete svojemu duševnemu zdravju; strokovna pomoč je lahko neprecenljiva.


Pogled v prihodnost

»Zavedam pa se tudi, da bosta strah pred ponovitvijo bolezni in skrb za zdravje vedno del mojega življenja.«

Ko zrem v prihodnost, čutim mešanico previdnega optimizma in hvaležnosti. Od aprila 2019 sem brez znakov bolezni in upam, da bo tako tudi ostalo. Moje želje za prihodnost so predvsem ohraniti zdravje, ostati pozorna z rednimi pregledi in spodbujati druge, naj jemljejo svoje zdravje resno.


Foto: DiCE

Eden posebnih vidikov moje izkušnje je spoznanje, da je diagnoza raka v mladih letih lahko hkrati prekletstvo in blagoslov.
Prisilila me je, da sem popolnoma spremenila svoj življenjski slog in navade, a mi je hkrati omogočila hitrejše okrevanje. Naučila sem se ceniti življenje, še bolj ceniti podporo svojih bližnjih in razumeti, kako pomembno je biti dejaven pri skrbi za svoje zdravje


Upam, da bom s svojo zgodbo navdihnila druge, da bodo resno poskrbeli za svoje zdravje in poiskali pomoč, ko jo bodo potrebovali.

V združenju EuropaColon Slovenija si življenje z rakom predstavljamo kot na jadranje po morju, ki je včasih razburkano, včasih mirno. A na tej plovbi niste sami, zato vas vabimo, da se nam pridružite na prihodnjih izobraževalno-družabnih dogodkih ONKRAJ OBZORJA – Jadranje skozi izzive življenja z rakom, ki smo jih zasnovali z mislijo na vse vas – bolnike, svojce, prostovoljce, zdravstvene delavce. Več o tem najdete TUKAJ in v posebni izdaji glasila KOLOSKOP – Poletje 2025.


Koristne povezave

Več o raku želodca si lahko preberete TUKAJ.



Rak želodca – Kaj morate vedeti o bolezni, Druga prenovljena in dopolnjena izdaja, 2011, Onkološki inštitut Ljubljana, avtor dr. Janja Ocvirk


Na voljo TUKAJ

© 2024 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio
zapri Na spletnih straneh Europacolon.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli
nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.