Člani SOUSTVARJAMO

Po poteh zgodovine in narave Republike Srbske

Avtorica besedila in fotografij: Nada Lomovšek/Dreamstime

V avgustu, ko je bila najhujša vročina, smo se odpravili na nekaj dnevno potepanje po Republiki Srbski. Je ena od dveh entitet v BiH, poleg Federacije BiH. Zavzema 49 % površine države, povečini njen severni in vzhodni del. Največje mesto je Banja Luka, ki je upravno, politično, gospodarsko in visokošolske središče. Ustanovljena je bila 9. januarja 1992 na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma. 

Skozi celotno zgodovino je bilo področje BiH versko, etnično in politično zelo zakomplicirano. Zato so se dogajale mnoge nezaslišane strahote in t.i. etnična čiščenja. Še vedno je živ spomin na poboje in mučenja v taboriščih Omarska in Srebrenica. Iz pietete do umorjenih žrtev in njihovih svojcev, bi tu zaključila z opisom.

Jasenovac Kadar sem se peljala mimo spominskega parka in ugledala veličastni spomenik Okamenela ruža, mi je nekje v spominu odzvanjalo dogajanje in podatki, koliko nesrečnežev je tu umrlo mučeniške smrti.  Taborišče smrti, ki je po brutalnosti šokiralo celo naciste. Bilo je pod upravo takratne NDH. Najbolj znan upravitelj konc-logorja je bil kapetan Luburić. Delovalo je od 1941 do 1945, ko se je končala morija 2. svetovne vojne. Število žrtev je zelo kontradiktorno. Od 50 do 500 tisoč. Zgodovinsko dokazanih je 86 tisoč smrtnih žrtev.

Žal nisem zbrala dovolj poguma, da bi obiskala notranjost spominskega kompleksa. Že branje Wikipedije, mi je dvignilo vse »kocine pokonci«. Veliko preveč srhljivo za mojo občutljivo dušo. Zato spomenik Okamenela ruža samo od daleč. 

 

Prijedor Mesto muralov. Neugledne fasade so umetniki s celega sveta spremenili v prave umetnine.  Par let me ni bilo tu in presenečena ugotavljam, kako se je mesto posodobilo in polepšalo. Zgrajeni so novi hoteli. Parki so lepo urejeni, čisti in z novimi klopmi za posedanje v senci mogočnih platan.

Osrednji korzo je zaprt za promet. Veliko je novih »kafičev« in lokalov z značilno bosansko hrano.  Posedli smo se za prazno mizo in si naročili pravo kahfo v malih bakrenih džezvah, ki si jo natočiš v fildžan (skodelica brez ročaja za turško kavo) in namakaš vanjo ratluk (sladica iz želeja, orehov, lešnikov ali datljev).

Nacionalni park Kozara

Nacionalni park Kozara se nahaja v zahodni Bosni. Je osupljiv dragulj lepote in zgodovinskega spomina. Spomenik Svobode je postavljen na planoti Mrakovica in je impozantna betonska konstrukcija visoka 33 m. Zasnoval ga je kipar Dušan Džamonja leta 1972.
Spominski kompleks sestavljajo spomenik, bronasti spominski zid in muzej. Na spominskem zidu je razvrščenih 9921 imen borcev, ki so preminili v bitkah na tem območju.    
Težko si predstavljam, da ti lepi kraji skrivajo strahotno trpljenje ljudi. Več kot 33 tisoč civilnih žrtev je padlo med ofenzivo na Kozari. Še dodatnih 70 tisoč jih je umrlo po raznih koncentracijskih taboriščih (logorjih). 
Spominski park je zelo lepo vzdrževan. Danes so mu dodane nove vsebine. Spoštljivo in v tišini hodiš po zemlji, ki je prepojena s krvjo neštetih žrtev. V spomin in opomin na dogodke, ki se ne bi smeli nikoli več zgoditi.

Planina Grmeč Leži na SZ BiH, bolj natančno v današnji entiteti Republike Srbske. Obkrožata jo reki Una in Sana. Razprostira se na dolžini 60 km z najvišjim vrhom Crni vrh -1605 m. Letos mineva natanko 45 let, od kar sem  leta 1980 vandrala po teh krajih. Spominjam se, da je v prvi polovici avgusta potekala t.i. Grmečka korida. Bikoborbe se odvijajo še danes, že celih 200 let. Niso tako okrutne kot jih poznajo v Španiji. Na velikem travniku se srečata dva velika bika, se ruvata in, ko en začuti, da je drugi močnejši, se umakne.

Tu je bil v času mojega potepanja lep hotel z odlično bosansko hrano in spominski park posvečen žrtvam II. svetovne vojne. Danes je nekdanji prestižni hotel popolnoma uničen. Edini obiskovalci so gozdarji, ki s težkimi tovornjaki odvažajo les v dolino. Spominski park prerašča grmovje. V okolici so še vedno  neodkrita minska polja. Narava počasi jemlje nazaj, kar ji je bilo odvzeto. Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra. Narava je čudovita in ostaja neokrnjena.

Bijeljina

Mesto je gospodarsko, kulturno in zgodovinsko središče Semberije. Leži na skrajnem SV Republike Srbske, ki ju obdajata reki Sava in Drina. Je ravninsko ruralno področje in center za proizvodnjo in predelavo hrane v BiH. Zaradi svoje lege je bilo naseljeno že v neolitiku. Večinsko prebivalstvo je srbske narodnosti in pravoslavne veroizpovedi. Zelo lep je novejši samostan v naselju Pet jezera posvečen Sveti Petki in Svetemu Sergeju, ki je zgrajen v ruskem stilu.

Rojstna hiša Vuka Karadžića Je pomembna kulturna znamenitost v Tršiću v Srbiji. To zgodovinske središče slavi življenje in delo Vuka Karadžića, ki je znan po svojem prispevku k srbskemu jeziku in ljudskemu slovstvu. Hiša je bila dobro ohranjena in predstavlja tradicionalno srbsko arhitekturo. Ponuja celovit vpogled v Karadžićevo življenje, vključno z razstavami njegovih rokopisov in osebnih predmetov.

Vuk Stefanović Karadžić (1787–1864) je bil srbski jezikoslovec, filolog in antropolog ter najpomembnejši reformator sodobnega srbskega jezika. Zaslužen je za prvo srbski slovar in prevod Nove zaveze v prenovljeno obliko jezika. Posebej znan je po zbiranju in ohranjanju srbskih ljudskih pravljic, zaradi česar ga Enciklopedija Britannica imenuje oče znanstvenega proučevanja srbske ljudske književnosti.

Okolica vasi Tršić odraža bogato dediščino regije in slikovito pokrajino.

Kaj napisati za zaključek?

 

Domov smo se vračali v tišini. V glavi sem urejala vtise in nova spoznanja. Premlevala in iskala racionalno razlago, zakaj so se zgodile vse te strašne zgodbe. Med ljudmi, ki so več kot pol stoletja živeli v slogi, se med seboj poročali, si pomagali in skupaj pili kahvo iz fildžanov. V treh desetletjih so rane še vedno nezaceljene in predvidevam, da še dolgo ne bodo. Kaj je tako usodnega v teh balkanskih genih in mentaliteti, da se vedno znova pustijo zmanipulirati »norim psihiatrom in vojnim dobičkarjem?« Nimam odgovora.

Se je tudi vas kakšno potovanje posebej dotaknilo? Pišite nam na zdruzenje@europacolon.si . 

Preberi Nadino soočanje s boleznijo rak

<< NAZAJ NA OSTALE POTOPISE

*Naslovna fotografija: Dreamstime