Sindrom Lynch (včasih imenovan tudi dedni nepolipozni sindrom raka debelega črevesa in danke) je torej dedna predispozicija, kjer imajo posamezniki povečano ogroženost za razvoj določenih vrst raka. 

V večini telesnih celic ima človek dve kopiji vsakega gena – eno podeduje od matere in eno od očeta. Spolne celice (jajčeca in semenčice) vsebujejo po eno kopijo vsakega gena. Če pride do oploditve spolne celice z okvaro v enem izmed genov, povezanih s sindromom Lynch, govorimo o zarodni genetski okvari pri potomcu. 

Poleg teh najpogostejših rakov imajo osebe s sindromom Lynch tudi povečano tveganje za razvoj raka jajčnikov, prostate, sečil, pa tudi raka tankega črevesa, želodca, žolčnih vodov, trebušne slinavke in nekaterih možganskih tumorjev (glioblastom).

Pri nekaterih nosilcih se okvara genov lahko izrazi tudi z benignimi in malignimi kožnimi tvorbami (kot so keratoakantomi, tumorji žlez lojnic, ploščatocelični karcinomi in bazaliomi), praviloma skupaj z rakom prebavil ali endometrija. Takšna oblika sindroma se imenuje tudi sindrom Muir–Torre (po dveh zdravnikih, ki sta ga prva opisala).

Ogroženost za raka je odvisna tudi od tega, v katerem genu je prisotna okvara, in od spola nosilca:

• Pri okvari gena MLH1 je verjetnost za razvoj katerega koli raka s spektra sindroma Lynch približno 80 % pri ženskah in 70 % pri moških.
• Pri genu MSH2 je ogroženost podobna – do 80 % za oba spola.
• Pri genu MSH6 je ogroženost nižja: do 55 % za ženske (predvsem zaradi raka endometrija) in do 30 % za moške.
• Pri genu PMS2 je ogroženost za raka do 40 % za ženske in do 60 % za moške.

Prav tako se pri nosilcih nekaterih genov (MLH1, MSH2, MSH6) lahko raki pojavijo že pri mlajših odraslih, medtem ko se pri nosilcih PMS2 običajno pojavijo po 50. letu starosti. Poznavanje teh ogroženosti je pomembno, saj omogoča pravočasno spremljanje in preventivne ukrepe, ki lahko pomagajo rak odkriti pravočasno ali celo preprečiti.

Sindrom Lynch običajno ne povzroča simptomov, dokler se ne razvije rak. Zato se mnogi ljudje dolgo počutijo zdrave in šele po diagnozi raka pri sebi ali pri sorodniku izvedo, da bi lahko imeli sindrom Lynch.

Najpogostejši znaki, ki bi lahko nakazovali na katerega od naštetih rakov:

Pri nosilcih sindroma Lynch se lahko rak razvije 10 – 20 let prej kot v splošni populaciji. 

Onkološko genetsko svetovanje je priporočljivo, če obstaja sum, da bi oseba ali družina lahko imela sindrom Lynch. Na posvet v Ambulanto za onkološko klinično genetiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana vas lahko napoti kateri koli zdravnik, ki vas obravnava – bolnike z rakom največkrat onkologi ali kirurgi, zdrave posameznike pa tudi družinski zdravniki, gastroenterologi ali ginekologi.

Klinični genetik bo najprej preveril vašo osebno in družinsko anamnezo ter predlagal, kdo v družini je najbolj primeren za genetsko testiranje. Včasih se zgodi, da prva napotena oseba ni najbolj primerna za test, zato se testiranje lahko najprej opravi pri sorodniku, kjer je verjetnost za odkritje zarodne okvare največja.

Merila za genetsko testiranje ob sumu na sindrom Lynch:

• v družini že ugotovljena mutacija (oz. verjetno patogena/patogena različica);
  
  
• negativen izvid opravljenega genetskega testiranja na Onkološkem inštitutu pred letom 2014 za posameznike, ki izpolnjujejo spodaj navedene kriterije;
  
  
• če je v tumorju ugotovljena genetska okvara, ki bi lahko bila zarodna;
  
  
• bolnik s karcinomom debelega črevesja/danke ali karcinomom endometrija, če:

- je njegova starost ob diagnozi <50 let;
- ima osebno anamnezo drugega raka, povezanega s sindromom Lynch*;
- ima pozitivno družinsko anamnezo rakov, povezanih s sindromom Lynch*, pri sorodniku pred 50. letom v 1. ali 2. kolenu;
- ima pozitivno družinsko anamnezo rakov, povezanih s sindromom Lynch, pri vsaj dveh sorodnikih v 1. ali 2. kolenu, ne glede na njihovo starost ob diagnozi;

- ≥1 sorodnik v 1. kolenu s karcinomom debelega črevesja/danke ali karcinomom endometrija pred 50. letom;

-  ≥1 sorodnik/sorodnica v 1. kolenu s karcinomom debelega črevesja/danke ali karcinomom endometrija in drugim primarnim tumorjem, povezanim s sindromom Lynch*;

- ≥2 sorodnika v 1. ali 2. kolenu z rakom, povezanim s sindromom Lynch*, pri čemer je vsaj eden zbolel pred 50. letom;

- ≥3 sorodniki v 1. ali 2. kolenu z rakom, povezanim s sindromom Lynch*, ne glede na starost ob diagnozi.

Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke ali endometrija se lahko opravi presejalni test na sindrom Lynch na tumorskem tkivu. Če test pokaže možnost dedne okvare, je priporočena obravnava v ambulanti za onkološko klinično genetiko, kar je navedeno na izvidu specialistov patologov. V sklopu genetske obravnave se kasneje lahko z genetskim testiranjem zdravega tkiva, običajno je to periferna venska kri, preveri, ali gre za dedno spremembo, ki se lahko prenaša iz roda v rod. Ne glede na izvid analize tumorskega tkiva je smiselna napotitev na genetsko obravnavo pri vseh bolnikih z rakom debelega črevesa in danke oz. endometrija, ki so mlajši od 50 let in pri tistih, ki imajo obremenilno družinsko anamnezo.

Če test potrdi, da je testirana oseba nosilec dedne okvare, se lahko uvedejo ukrepi za zgodnje odkrivanje raka in zmanjšanje ogroženosti. Temelj predstavljajo presejalni pregledi, ki vključujejo:

Študije kažejo, da lahko redno jemanje aspirina zmanjša ogroženost za razvoj raka debelega črevesa in danke pri sindromu Lynch, vendar zaenkrat še ni jasnih priporočil, v kakšnem odmerku in trajanju jemanja. 

Nosilcem dednih okvar se zaradi pričakovanega napredka v medicini in poglobljenega poznavanja sindroma  priporoča, da periodično stopijo v stik s kliničnim genetikom, ki jih bo lahko pravočasno seznanil s spremembami priporočil.

Poleg medicinskih ukrepov je zelo pomembno tudi upoštevanje splošnih priporočil za zdrav življenjski slog, kot so redno gibanje, vzdrževanje primerne telesne teže, raznolika in polnovredna prehrana z zadostnim vnosom vlaknin, izogibanje kajenju in procesirani hrani.