Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Ima slabo prognozo, saj ga po navadi odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca. V Evropi ni na voljo učinkovitega načina presejanja za okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju.

Ključna težava je v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah. 

Raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja.

V okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s Helicobacter pylori, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V raziskavo je bila vabljena skupina mladih odraslih (6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki bodo testirani na H. pylori in zdravljeni ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo.

Na novinarski konferenci je prim. Tatjana Kofol Bric iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavila evropski projekt: »V Zdravstvenem domu Ljubljana poteka raziskava preventivnega presejalnega testiranja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori z namenom preprečevanja raka želodca. Raziskava je del evropskega projekta TOGAS, ki združuje številne partnerje na področju novih možnosti preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka želodca. NIJZ pod strokovnim vodstvom prof. dr. Bojana Tepeša metodološko vodi raziskavo v ZD Ljubljana in šestih centrih (Dublin, Cluj-Napoca, Riga, Zagreb, Rijeka in Wroclaw) po EU državah. Podobno raziskavo NIJZ in ZD Maribor izvajata v projektu EUROHELICAN.«

Predstavila pa je tudi dosedanji odziv pacientov v raziskavo: »V ZD Ljubljana raziskava poteka na naključnem vzorcu 6200 pacientov v starosti 30-34 let, opredeljenih v ambulantah družinske medicine. Na pisno vabilo se je od marca letos odzvalo 2206 oseb, kar je 35,6 odstotna odzivnost. Želimo pa doseči 50 odstotno odzivnost in vabimo vse, ki so prejeli vabilo, da se nanj odzovejo. Če so vabilo izgubili, lahko pošljejo mail na togas@nijz.si  in jim bomo po mailu poslali povezavo do prijave. Tistih, ki so že zdravili okužbo s Helicobacter pylori v preteklosti, v raziskavo nismo vključili (okoli 5 odstotkov).

Od prijavljenih je blizu 1600 oseb že opravilo odvzem krvi za testiranje na okužbo s Helicobacter pylori. Več kot 1300 oseb je že prejelo informacijo, da niso okuženi s Helicobacter pylori in jim ni potrebno skrbeti zaradi najpomembnejšega dejavnika za razvoj raka želodca. Na testiranju krvi sicer beležimo 14 odstotni delež pozitivnih rezultatov. Pri 200 osebah je bil že opravljen Urea dihalni test, s katerim potrdimo akutno okužbo, to je prisotnost bakterije v želodcu. Tako je bila z urea dihalnim testom pri 88 odstotkov pozitivnih na serologiji potrjena tudi akutna okužba.«

Špela Tevžič, dr. med. spec., družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana je dodala, da: "Testirali smo že večino prijavljenih, vendar pa različno po ambulantah, nekateri še čakajo na vabilo na testiranje. Prav vsi, ki so se prijavili bodo povabljeni na testiranje v ZD Ljubljana. Zdravimo tiste, ki imajo pozitiven urea dihalni test. 130 oseb je že opravilo 14-dnevno zdravljenje s štiritirno terapijo dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta. Trenutno je 74 oseb že opravilo kontrolni urea dihalni test, ki je pokazal, da je shema zdravljenja zelo učinkovita (98 odstotna). V primeru, da zdravljenje ni uspešno, se ponovi s spremenjeno shemo. Zbiramo tudi natančne podatke o stranskih učinkih terapije, ki kažejo, da se pri približno polovici oseb kažejo blagi stranski učinki, ki so pogosti pri zdravljenju z antibiotiki, kot so slabost, driska in izpuščaj, vendar zdravljenja zaradi tega ni bilo potrebno prekinjati.”

Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek.

Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo možnost za nastanek: ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.

Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon, je poudarila pomen pravočasnega odkritja okužbe pri preprečevanju raka želodca: »Mnogi prepozno obiščejo svojega zdravnika. Zato še posebej pozdravljamo testiranje na Helicobacter pylori. Še posebej zato, ker simptomi niso izraziti. 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pričakujemo, da bo to testiranje bistveno pripomoglo k hitrejšemu odkrivanju in zdravljenju bolezni. V združevanju si bomo vsekakor prizadevali, da bomo ozaveščali tiste, ki bodo vključeni v programi in jih pozivali, da vabila nikakor ne odvržejo, kajti to je dobrobit za njih in za vse tiste, ki potem zbolijo za rakom.«

Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti s H. pylori okužbo povzročenih bolezni (razjede želodca in dvanajstnika, dispepsija, gastritis, MALT limfom in rak želodca). Ozdravitev okužbe s H. pylori v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov.

Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi.

Več o dejavnikih tveganja za nastanek raka želodca, simptomih in možnostih zdravljenja si lahko preberete TUKAJ.

---

Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.

Več o projektu najdete na naslednji povezavi.