Eno izmed področij z veliko aktivnosti v letu 2024 je bilo področje novih presejalnih programov za raka. V skladi s posodobljenimi priporočili Sveta EU iz leta 2022 v Sloveniji se preučujejo možnosti za uvajanje presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate. Oba mednarodna projekta za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori v povezavi z zmanjševanjem bremena raka želodca (
Eurohelican - že zaključil in
TOGAS) sta se nadaljevala kot predvideno.
V predavanju Imunski sistem in razvoj raka je prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani izpostavil, kako ima imunski sistem ključno vlogo pri nadzoru in preprečevanju nastanka raka.
Imunski sistem igra dvojno vlogo v razvoju raka: kot varuh pred maligno transformacijo in kot potencialni spodbujevalec tumorogeneze v primeru kroničnega vnetja. Hkrati predstavlja močno orodje za terapijo tumorjev. Razumevanje kompleksne dinamije med rakavimi celicami in imunskim sistemom je temelj prihodnjega razvoja natančnih, personaliziranih terapij.
Zgodovino imunoterapije raka je predstavila doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., Sektor za internistično onkologijo, Onkološki inštitu Ljubljana. Od leta 1891 je prišlo do pomembnih odkritij in uspeha pri uporabi imunoterapije, ki je v zadnjih letih postala eden izmed stebrov zdravljenja raka, skupaj s kemoterapijo, kirurgijo, obsevanjem in tarčnim zdravljenjem.
Uvodni splošni del je s predavanjem Mikrobiom in imunski sistem sklenil prof. dr. Rok Orel, dr. med. iz UKC Ljubljana, ki je predstavil, kako je prav črevo naš največji imunski organ,
Poglejmo si še nekaj zanimivosti črevesa:
- Največja površina, kjer se telo stika z zunanjim svetom.
- Velika koncentracija mikroorganizmov (tudi patogenih)
- Stik z drugimi ne-našimi molekulami (hrana itd.)
- Relativno prepustna (ranljiva) pregrada
Glavna naloga ČIS (črevesni imunski sistem) je zamejiti / uničiti potencialno nevarnost (patogene mikroorganizme), na drugi strani pa prepoznati in tolerirati nenevarne mikroorganizme in druge snovi (npr. molekule hrane).
Črevesna mikrobiota je ključen dejavnik za razvoj, programiranje in regulacijo delovanja črevesnega imunskega sistema. Kar se zgodi z imunskim sistemom v črevesu, se pozna tudi drugje v telesu. Imunski sistem se razvije ob vplivu črevesne mikrobiote. Imunski odziv (odpornost) je najboljši v obdobju najstništva in odraslosti.
V nadaljevanju so bili predstavljeni pristopi zdravljenja z imunoterapijo, zaviralci imunskih kontrolnih točk in prikazani nekateri klinični primeri - med slednjimi tudi klinični primer za želodčni rak, bolnika z lokalno napredovalim adenokarcinomom gastroezofagealnega prehoda, pri katerem je bil z neodjuvantno kemoimunoterapijo dosežen popolni metabolni in histološki odziv na zdravljenje.