Kot razloži dr. Šmid, za njimi v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 140 ljudi, število pa opazno narašča. Vzroka za to, da je NET vse več, sta predvsem dva. »Eden je lahko pravi porast incidence, torej resnično pogostejše pojavljanje v populaciji, drugi razlog pa je, da smo nanje postali bolj pozorni. Po eni strani patologi z uporabo specifičnih preiskav prepoznajo več primerov NET, po drugi strani pa uporabljamo več natančnih slikovnih in drugih preiskovalnih metod, med katerimi pogosto povsem naključno odkrijemo NET, denimo med presejalnimi kolonoskopijami v okviru programa Svit.«
Nevroendokrini tumorji pa hormonov ne izločajo vedno (takšne tumorje imenujemo nefunkcionalni tumorji). Pri takšnih tumorjih je lahko potek maligne bolezni izrazito počasen. Tako ni nič neobičajnega, da imajo bolniki ob postavitvi diagnoze NET številne zasevke, a hkrati zelo neznačilno anamnezo za tako breme maligne bolezni. Nič še ne hujšajo, so v dobrem splošnem stanju telesne zmogljivosti in to preprosto zato, ker ti tumorji rastejo tako počasi, da telo dolgo brez težav kompenzira breme bolezni.
| SIMPTOMI NEVROENDOKRINIH TUMORJEV PREBAVIL - Ponavljajoča se ali dolgotrajna driska, včasih zelo izrazita.
- Nenadni navali rdečice in občutka vročine, predvsem v obrazu in vratu.
- Bolečine ali nelagodje v trebuhu.
- Nepojasnjena izguba telesne teže (hujšanje).
- Ponavljajoče se razjede želodca ali dvanajstnika, ki jih lahko spremlja driska.
- Nenadne težave, kot so zmedenost, razdražljivost ali motnje vida, zaradi nizkega krvnega sladkorja.
- Epizode oteženega dihanja ali piskanja v prsih.
- Nenavadni kožni izpuščaji ali mastno blato.
Nevroendokrini tumorji prebavil lahko dolgo ne povzročajo težav. Njihovi simptomi so pogosto neznačilni in podobni znakom drugih, pogostejših bolezni. Vsi simptomi se ne pojavijo pri vsakem bolniku. Če težave vztrajajo, se ponavljajo ali se stopnjujejo, se posvetujte z zdravnikom.
|
Diagnoza najprej s slikovnimi preiskavami
Ob sumu na NET so po sogovornikovih besedah običajno najprej na vrsti slikovne preiskave, torej najprej ultrazvok (UZ), v nadaljevanju sledi že natančnejše slikanje trebušne votline s CT s kontrastnim sredstvom in MR. »Za zamejitev potrjene bolezni pa uporabljajo slikanje s PET CT s povsem specifičnim označevalcem, radioaktivno snovjo, ki se veže na somatostatinske receptorje. Ta se z visoko natančnostjo veže na tumorske celice in s tem daje zelo dober vpogled v celoten obseg bolezni v telesu. Metastaze lahko vidimo tudi takrat, ko z drugimi slikovnimi metodami še nismo povsem prepričani, ali so v resnici že prisotne ali ne. Ključen korak za opredelitev bolezni pa je vsekakor biopsija. Opravimo jo bodisi s pomočjo endoskopskega UZ z igelno biopsijo, če je NET v trebušni slinavki, bodisi s pregledom kirurško izrezanega tkiva bodisi z biopsijo s pomočjo običajnega UZ, če gre za tumorje, ki so dostopni za tovrstni poseg. Lahko pa NET najdemo tudi naključno po kirurški odstranitvi organa.«
Zdravljenje se začne z multidisciplinarnim konzilijem
Po besedah dr. Šmida je odločitev o zdravljenju odvisna predvsem od mesta nastanka in razširjenosti tumorja, njegove diferenciranosti, gradusa, hormonske aktivnosti ter bolnikovega splošnega stanja. Načrt obravnave praviloma oblikuje multidisciplinarni konzilij. Ta je sestavljen iz zelo širokega nabora strokovnjakov, saj so v njem poleg abdominalnega kirurga, gastroenterologa, onkologa in radiologa še specialist nuklearne medicine, neredko tudi interventne radiolog (za posege pri embolizacijah in ablacijah pri jetrnih zasevkih), včasih še endokrinolog, patolog ter zdravniki, ki se ukvarjajo s presaditvami jeter.
NET so namreč eni redkih tumorjev, pri katerih je dokazano, da je ob presaditvi jeter preživetje bolnikov lahko dolgo in brez ponovitve bolezni, pri zelo skrbno izbranih bolnikih z dobro diferenciranim NET in zasevki, omejenimi na jetra. Pomembni so predhodna odstranitev primarnega tumorja, odsotnost bolezni zunaj jeter ter ugodno in stabilno biološko obnašanje bolezni. Kot pravi sogovornik, imajo tudi sami nekaj takih bolnikov.
Najpomembnejša je kirurgija
Če se je vloga kirurškega zdravljenja pri klasičnih, adenokarcinomih v zadnjem desetletju močno spremenila, zlasti vrstni red, po katerem zdaj vstopa v zdravljenje, pa je več kot 70 odstotkov bolnikov z NET, ki so prvič predstavljenih na konziliju, operiranih. To pomeni, da imajo lokalizirano bolezen in so zato kirurški bolniki.
Se pa zato sistemsko zdravljenje pri NET močno razlikuje od sistemskega zdravljenja klasičnih karcinomov. Razlog za to je predvsem v tem, ker se NET biološko zelo razlikujejo od karcinomov. »Tako je klasična kemoterapija učinkovita samo pri nevroendokrinih karcinomih, NET visokega gradusa in NET trebušne slinavke. Razširjene nevroendokrine tumorje nizkega gradusa, ki so najpogostejši, zdravimo s somatostatinskimi analogi in tarčnimi zdravili« razloži dr. Šmid.
Med zdravljenjem, ki je zelo učinkovito in ga tudi zelo pogosto uporabljajo predvsem pri metastatski bolezni, sogovornik izpostavi radionuklidno zdravljenje. Gre za zelo učinkovito ciljano metodo zdravljenja, ki je povezana z dobrimi rezultati in dolgim preživetjem.
Dolgoletno spremljanje bolezni
Pri klasičnih karcinomih se bolezen pogosto ponovi, kako pa je pri NET? Kot pove dr. Šmid, morajo po kirurškem zdravljenju, ki ima za cilj popolno ozdravitev, bolnike spremljati več kot deset let, pri nekaterih NET tudi vse življenje. Do ponovitev lahko pride tudi zelo pozno, čez 10, 15 let ali več. Tako dolgo spremljanje je pomembno, ker gre pri NET za počasi napredujoče bolezni, obenem pa lahko te ponovitve zelo uspešno zdravijo, pojasni sogovornik, a še pove, da so »vzorci ponovitev zelo drugačni od tistih, ki jih vidimo pri adenokarcinomih, kjer se velika večina ponovitev zgodi v prvih letih po zaključenem zdravljenju.«
Kakovost življenja pomembna
Pri celostni obravnavi katerekoli rakave bolezni vedno izpostavljamo tudi pomen in skrb za bolnikovo kakovost življenja. Nič drugače ni tudi pri NET in glede na to, da je preživetje teh bolnikov dolgo, je ta vidik še toliko pomembnejši. Dr. Šmid ob tem doda, da je pri bolnikih z NET, ki so nizkega gradusa, kar pomeni, da imajo zelo počasen potek, kakovost življenja zelo dolgo dobro ohranjena. Tudi vse »terapije, ki jih dajemo ob metastatski bolezni, so namenjene tudi obvladovanju simptomov in s tem vzdrževanju ali izboljševanju kakovosti življenja. Pri skrbi za kakovost življenja gre po eni strani za skrb za primarno bolezen, po drugi strani pa tudi za skrb za vse posledice zdravljenja. Vsa sistemska zdravljenja morajo stremeti k izboljšanju kakovosti življenja.«
Za glasilo KOLOSKOP Jesen/Zima 2026 napisala Maja Južnič Sotlar
Koristne informacije