Na letošnjem kongresu ESMO GI 2025 so predstavili dve obetavni raziskavi, ki prinašata upanje bolnikom z napredovalim rakom trebušne slinavke, za katere so trenutno možnosti zdravljenja omejene. Novi pristopi vključujejo ciljanje na specifične genske mutacije ter kombinacijo imunoterapije z novimi zdravili, ki aktivirajo imunski sistem.
Daraxonrasib – cilj na mutacijo KRAS
DARAXONRASIB je nova tabletna terapija, ki se preizkuša v velikem kliničnem preizkusu (RASolute-302, faza 3) pri bolnikih z napredovalim rakom trebušne slinavke. Zdravilo deluje na pogosto mutacijo gena KRAS, ki je prisotna v večini rakov trebušne slinavke in spodbuja rast tumorja.
Daraxonrasib je tableta, ki "izklopi” okvarjeni gen KRAS, s čimer upočasni ali ustavi rast raka. V kliničnem preizkusu zdravilo primerjajo s standardno kemoterapijo pri bolnikih, katerih rak je bil že enkrat zdravljen, a se je ponovno pojavil ali napredoval.
V zgodnjih študijah je daraxonrasib pokazal spodbudne rezultate: bolniki so živeli dlje, obenem pa so imeli manj neželenih stranskih učinkov kot običajno. Zdravilo je prav tako prejelo status Breakthrough Therapy s strani ameriške FDA, kar pomeni, da se njegov razvoj pospešuje zaradi obetavnih rezultatov.
BXCL701 + pembrolizumab – kombinacija za izboljšanje imunskega odziva
Kombinacija BXCL701 in pembrolizumaba (Keytruda) se preizkuša v kliničnem preizkusu EXPEL-PANC (faza II) pri bolnikih z napredovalim rakom trebušne slinavke, ki so že prejemali eno standardno kemoterapijo.
BXCL701 je tableta, ki blokira določene encime (DPP4/8/9) in beljakovino FAP, medtem ko pembrolizumab spodbuja imunski sistem k boju proti raku. Zgodnji rezultati kažejo, da je pri 16 od 21 ocenjenih bolnikov po 18 tednih 39 % bolnikov imelo nadzor nad boleznijo – 17 % je pokazalo delno zmanjšanje tumorja, 22 % pa stabilno bolezen. Zdravljenje je bilo tudi dobro prenašano, brez nepričakovano hudih stranskih učinkov.
Ta kombinacija predstavlja obetaven korak naprej za bolnike z napredovalim rakom trebušne slinavke, za katere so trenutno možnosti zdravljenja zelo omejene, in daje upanje tudi tistim, pri katerih običajna imunoterapija običajno ni učinkovita.
Reference: