17. september je Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga po vsem svetu obeležujemo z namenom ozaveščanja o varni in kakovostni zdravstveni obravnavi. Letošnja tema je namenjena nenalezljivim boleznim ter pomenu preventive, zgodnjega odkrivanja in urejene obravnave kroničnih bolezni – med njimi tudi rakom prebavil.Kaj lahko naredite samiPreventiva ne pomeni popolnega nadzora nad zdravjem – te obljube vam ne bo dal nihče. Pomeni pa priložnost, da nekaj dobrega naredite zase.
Rak prebavil ni ena sama bolezen, temveč skupno ime za več različnih rakov (požiralnika, želodca, črevesa, jeter, žolčnika, žolčevodov, trebušne slinavke), zato se tudi dejavniki tveganja med njimi razlikujejo.
Na nekatere lahko pomembno vplivamo sami:
- Prehrana – uživajte raznoliko prehrano z veliko zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih živil. Omejite rdeče in predelano meso, zelo slana, prekajena in vložena živila ter energijsko bogata živila in sladke pijače.
- Kajenje – opustitev kajenja (in drugih tobačnih ter nikotinskih izdelkov, tudi elektronskih cigaret) je eden najpomembnejših korakov za zmanjšanje tveganja za raka prebavil.
- Alkohol – tudi manjše količine niso povsem brez tveganja, zato je najbolje, da ga ne uživamo, ali pa vsaj zmanjšamo količino.
- Telesna masa – vzdrževanje zdrave telesne mase zmanjšuje tveganje za več vrst raka prebavil.
- Gibanje – redna telesna dejavnost (150–300 minut zmerne aerobne dejavnosti na teden) zmanjšuje tveganje, zlasti za raka debelega črevesa in danke.
- Okužbe – okužba z bakterijo Helicobacter pylori ter s hepatitisom B in C povečujejo tveganje za nekatere rake prebavil; o smiselnosti testiranja in cepljenja se posvetujte z zdravnikom.
Nekaterih dejavnikov tveganja ne moremo spremeniti – starost, dednost, spol, družinska obremenjenost z rakom, kronične vnetne črevesne bolezni ali predhodni polipi v črevesju. Teh dejavnikov sicer ne moremo odpraviti, lahko pa jih upoštevamo pri oceni osebnega tveganja in prilagojenem spremljanju, na primer s pogostejšimi ali zgodnejšimi presejalnimi pregledi.
Rak prebavil se lahko v zgodnjih fazah razvija tiho, brez izrazitih znakov, ki so pogosto podobni vsakdanjim prebavnim težavam, zato jih hitro spregledamo. Bodite pozorni na nove, nepojasnjene ali vztrajne spremembe, kot so:
- bolečine v trebuhu,
- nepojasnjena izguba teže ali apetita,
- spremembe pri odvajanju blata,
- kri v blatu ali
- nenavadna utrujenost.
Tudi en sam vztrajen simptom je lahko razlog za posvet z zdravnikom.
Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov in pravočasen posvet z zdravnikom pomembno pripomoreta k zgodnejšemu odkrivanju bolezni in uspešnejšemu zdravljenju. Noben posamezen ukrep ne more preprečiti vseh rakov, lahko pa s kombinacijo zdravih navad, poznavanjem dejavnikov tveganja in pravočasnim ukrepanjem pomembno prispevamo k zmanjšanju tveganja.
Če vas kaj skrbi, ne čakajte – prisluhnite svojemu telesu.
Koristne povezave: