Vpliv prehrane, hidracije in ustrezne nege na kožo pri bolnikih z rakom
Povzeto po predavanju Dominika Škrinjarja, dr. med
Koža je naš največji organ, ki pa ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. V resnici gre za zelo aktiven organ, ki odraža dogajanje v celotnem telesu – tudi prehrano, hidracijo, hormonsko ravnovesje in splošno zdravstveno stanje.
Na videz kože vpliva veliko dejavnikov. Poleg prehrane in zadostnega vnosa tekočin so pomembni tudi stres, spanje, kajenje in izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom. Vse to se lahko pokaže kot suha koža, večja občutljivost kože ali celo kot vnetne spremembe na koži.
Foto: Daniel Škerjanc | Okoli prehrane in kože je veliko mitov. Pogosto slišimo, da določena živila »povzročajo akne« ali da določena prehranska dopolnila lahko sama izboljšajo stanje kože. V resnici pa je slika bolj kompleksna. Ključno je razumeti, kaj ima znanstveno podlago in kaj ne ter kako lahko z uravnoteženo prehrano dejansko podpremo zdravje kože.
|
Koža ni le zaščitna pregrada, temveč tudi presnovno in imunsko aktiven organ. Je prvi stik z zunanjim okoljem in hkrati del obrambnega sistema telesa, zato se hitro odzove na spremembe v notranjem ali zunanjem okolju. Pri tem ima pomembno
vlogo t. i. kožna bariera. Gre za zaščitni sloj, ki preprečuje prekomerno izgubo vode in hkrati ščiti pred vdorom škodljivih snovi in mikroorganizmov. Ko je ta bariera oslabljena, se to pogosto pokaže kot suhost, srbež ali vnetje.
Koža je zgrajena iz treh glavnih plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Vsaka od njih ima svojo vlogo – od zaščite in občutka za dotik do termo regulacije in mehanske opore.
| 
Foto: Posnetek s spletnega predavanja |
Na njeni površini živi tudi bogata skupnost mikroorganizmov imenovana
kožna mikrobiota. Ta pomaga ohranjati ravnovesje, ščiti pred vplivi škodljivih mikroorganizmov, še posebej pred določenimi sevi bakterijami, in sodeluje pri vzdrževanju zdrave kožne pregrade. Ko se to ravnovesje poruši, kar se imenuje disbioza, lahko nastanejo različne strukturne in presnovne ter tudi imunološke spremembe kože, kar lahko vodi do nastanka kožnih bolezni kot so akne, atopijski dermatitis ali rozacea.
Kožne bolezni in specifične spremembe v sklopu zdravljenja
Med zdravljenjem raka se lahko na koži pojavijo različne spremembe,
nekatere so podobne že znanim kožnim boleznim, druge pa so značilne prav
za onkološko zdravljenje.
Med pogostejšimi težavami so akne, ki
nastanejo zaradi zamašitve dlačno-lojnične enote, povečanega izločanja
loja iz žlez lojnic in vnetnega odziva. Na njihov nastanek vplivajo tudi
genetika, hormoni in življenjski slog.
Foto: Posnetek s spletnega predavanja | Pogosta kronična kožna bolezen je tudi rozacea, ki se kaže predvsem kot rdečica obraza na licih in pekoč občutek na koži. Na njen potek vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki, med njimi tudi prehrana. Čeprav bolezni ne moremo pozdraviti, jo lahko uspešno obvladujemo.
|
Pri bolnikih, ki se zdravijo z obsevanjem, se lahko razvije
radiodermatitis, kjer gre za vnetno reakcijo kože, ki je podobna opeklini, vendar nastane kot posledica sevanja in vnetnega odziva kože nanj. Pojavi se lahko pri več kot polovici bolnikov po obsevanju, najpogosteje na predelih, kot so dekolte, pazduhe in kožne gube.
Resnost vnetnih sprememb kože po obsevanju (radiodermatitis) razvrščamo v štiri stopnje:
- stopnja: blaga rdečina ali luščenje
- stopnja: izrazitejša rdečina ali vlažno luščenje, omejeno na kožne gube
- stopnja: obsežnejše vlažno luščenje in otekanje
- stopnja: razjede ali odmrtje kože
Koža se običajno zaceli v nekaj tednih po zaključku zdravljenja, temnejša obarvanost kože
(hiperpigmentacije) ali njena razbarvanost
(hipopigmentacije oz. depigmentacije na koži) pa lahko vztrajajo dlje časa. Zdravljenje in predvsem obvladovanje takšnih sprememb pigmenta v koži je individualno, pogosto z lokalno nego, v določenih primerih tudi z zdravili. V zadnjem času se uporabljajo tudi sodobni pristopi, kot je
fotobiomodulacija, ki lahko zmanjša intenzivnost vnetja in izboljša celjenje kože.
V redkejših primerih se lahko razvije kronična oblika radiodermatitisa, ki se pokaže z dolgoročnimi spremembami kože, kot so stanjšanje, razširjene žilice, pigmentne spremembe in večja občutljivost kože.
|
Foto: |
Spremembe na koži pri sistemskem zdravljenju (kemoterapija, tarčna zdravila, imunoterapija
- sindrom roka–noga (rdečina, oteklina, mravljinčenje, odrevenelost, pekoč občutek ali celo mehurji na dlaneh in podplatih)
- različne oblike dermatitisov na koži
- makulopapulozni izpuščaji
- hiperpigmentacije
- akneiformni izpuščaj
- paronihija
- izpadanje las in dlak (alopecija)
Spremembe, ki se lahko pojavijo med kemoterapijo
- rdečina na dlaneh, stopalih in obrazu
- alopecija
- povečana občutljivost na sonce (fotosenzitivnost)
- akneiformni izpuščaj
- spremembe pigmentacije kože
- boleče vnetje nohtov in obnohtja
- lomljivi, krhki nohti
- suha, luščeča se koža
- vnetja sluznic
- v redkih primerih tudi odmiranje kože (kožna nekroza)
Nekatere spremembe lahko bolniki ob ustrezni negi in upoštevanju navodil pomembno omilijo ali preprečijo.
Staranje kože
Najpomembnejši dejavnik staranja kože je UV sevanje. Dolgotrajna izpostavljenost soncu pospešuje nastanek gub, pigmentnih sprememb in povečuje tveganje za razvoj kožnega raka. Na staranje kože vplivajo tudi genetika, kajenje, onesnaženje, prehrana in kronična vnetja. Zdrav življenjski slog ter prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, ribami in oreščki, pomagata ohranjati zdrav videz kože.
Nega kože pred in po radioterapiji
- Koža naj bo čim bolj prezračena, zato se izogibamo tesnim oblačilom.
- Priporočena so ohlapna, mehka bombažna oblačila brez grobih šivov, pasov ali robov.
- Prhanje naj bo z mlačno vodo, ne prevročo ali prehladno. Curek vode naj ne bo usmerjen neposredno na obsevano področje. Uporabljamo blaga, neodišavljena mila in negovalne pripravke. Po tuširanju kožo nežno popivnamo z brisačo, brez drgnjenja.
- Tik pred obsevanjem naj bo koža čista in suha.
- Ob začetnih znakih draženja (rdečina, srbež, pekoč občutek) si lahko pomagamo z aloe vero ali protivnetnim mazilom, ki ga lahko predpiše izbrani osebni zdravnik na recept.
- Kožo je treba negovati redno in nežno. Priporočena so enostavna negovalna mazila z vodno in maščobno komponento, ki pomagajo ohranjati vlažnost in zaščitno funkcijo kože.
- Ob izrazitejši rdečini, bolečini ali luščenju lahko zdravnik predpiše močnejše protivnetno - kortikosteroidno mazilo. Pomaga lahko tudi blago hlajenje prizadetega predela.
- Mehurjev ne prediramo. Če počijo, območje nežno speremo s tekočo vodo in pokrijemo z ustrezno oblogo ali vazelinsko gazo.
- Med obsevanjem se izogibamo soncu, savnam in kopanju v bazenih, zlasti kloriranih.
Še nekaj osnovnih napotkov za nego kože med kemoterapijo
- Po vsakem umivanju rok uporabite zaščitno kremo ali mazilo, ustnice pa večkrat dnevno negujte z balzamom ali vazelinom.
- Izogibajte se dražečim čistilom ter zelo začinjeni ali kisli hrani, če vam povzroča težave z ustnicami ali ustno sluznico.
- Zaščita pred soncem je nujna. Koža je med zdravljenjem bolj občutljiva na UV žarke, zato se izogibajte neposrednemu soncu, nosite zaščitna oblačila in pokrivala ter uporabljajte zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem (angl. SPF – sun protection factor) 50. Prednost imajo zaščitni pripravki s fizikalnimi UV filtri (cinkov ali titanov oksid).
- Za nego las uporabljajte blag šampon brez sulfatov. Izogibajte se barvanju, agresivnim postopkom oblikovanja in pogosti uporabi sušilnika za lase. Lasišče zaščitite pred soncem s kapo, slamnikom ali ruto.
- Nohte strizite naravnost in ne prekratko. Tako zmanjšate tveganje za vraščanje nohtov, vnetje obnohtja in okužbe. Pri gospodinjskih opravilih uporabljajte zaščitne rokavice.
- Pomembno je tudi, da se izogibate dolgotrajnemu namakanju v vodi, ekstremnim temperaturam, grobemu drgnjenju kože ter pretesni obutvi.
Ob izrazitejših spremembah na koži, laseh ali nohtih se čim prej posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom ali dermatovenerologom, saj lahko pravočasno ukrepanje pomembno omili težave
Prehrana, prehranska dopolnila in koža
Prehrana je temelj zdravja in tudi temelj zdrave kože. Koža za obnovo celic, tvorbo kolagena in številne encimske procese v telesu potrebuje
dovolj beljakovin.
Pomembne so tudi zdrave maščobe (omega-3, omega-6 in omega-9), ki jih najdemo predvsem v ribah, lanenem in oljčnem olju ter oreščkih. Te pomagajo ohranjati prožnost kože in zmanjšujejo izgubo vode skozi njene plasti.
Pomembno vlogo imajo tudi sadje, zelenjava in vlaknine, saj kožo ščitijo pred oksidativnim stresom. Tudi kuhano sadje v obliki kompota je lahko boljša izbira kot sladice z veliko procesiranega sladkorja. Številne raziskave kot enega najprimernejših načinov prehranjevanja priporočajo mediteranski slog prehrane, ki temelji na ribah, oljčnem olju, oreščkih, stročnicah ter sezonskem sadju in zelenjavi.
Dnevna hidracija je pomembna za normalno delovanje vseh procesov v telesu, vendar samo pitje velikih količin vode ne pomeni nujno tudi bolj navlažene, prožne in zdrave kože. Poleg zadostnega vnosa tekočin sta pomembni tudi ustrezna nega kože in ohranjanje zdrave kožne bariere.
Pomemben je tudi reden ritem prehranjevanja in čim bolj stabilna raven glukoze v krvi, saj večja nihanja inzulina tekom dneva lahko spodbujajo vnetne procese v koži.
Nadomeščanje vitamina D
Vitamin D prispeva k zdravju kože, saj sodeluje pri njenem imunskem delovanju, uravnavanju vnetja in obnovi povrhnjice. Slovenija sodi med evropske države z visokim deležem pomanjkanja vitamina D, zato je pomembno, da ga varno nadomeščamo.
 | Vitamin D lahko vnesemo s prehrano, predvsem z ribjim oljem, mastnimi morskimi ribami, jajci, mlečnimi izdelki in nekaterimi gobami ter s prehranskimi dopolnili. Kljub temu večina ljudi s prehrano in običajno izpostavljenostjo sončni svetlobi ne doseže zadostnega vnosa.
|
Dnevne potrebe po vitaminu D lahko med pomladjo in jesenjo pogosto pokrijemo že s približno 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu dva- do trikrat tedensko, če so soncu izpostavljeni obraz in roke. Pri tem je pomembno vedeti, da pretirano sončenje ne poveča tvorbe vitamina D, saj ima telo mehanizme, ki njegovo nastajanje omejujejo. Prekomerno izpostavljanje soncu pa dokazano pospešuje staranje kože in povečuje tveganje za nastanek kožnega raka.
Ker zadosten vnos vitamina D samo s prehrano pogosto ni dosegljiv, se v obdobju od oktobra do aprila priporoča njegovo nadomeščanje s prehranskimi dopolnili ali zdravili.
K zdravju kože prispevajo tudi drugi dejavniki in sicer kakovosten spanec, obvladovanje stresa, vzdrževanje zdrave kožne bariere, hormonsko ravnovesje, redna telesna dejavnost ter izogibanje škodljivim vplivom, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in onesnaženost okolja. Pomembni so tudi psihosocialni dejavniki, kot so dobra samopodoba, socialna podpora in učinkovito spoprijemanje s stresom.
Koža je namreč pogosto odraz dogajanja v našem telesu in splošnega življenjskega sloga.
Koristne povezave
| Vabljeni k ogledu posnetka predavanja Kaj pričakovati in kako pomagati koži med in po zdravljenju rakavih obolenj Dominika Škrinjarja, kjer boste izvedeli več o prepoznavanju sprememb.
|