RAKI PREBAVIL – kaj je dobro vedeti
Kaj so raki prebavil?
 | Raki prebavil so skupina rakavih bolezni, ki se razvijejo v organih prebavnega sistema. Sem spadajo rak požiralnika, želodca, jeter, žolčnika in žolčevodov, trebušne slinavke, tankega in debelega črevesa ter danke.
|
Gre za eno najpogosteje diagnosticiranih skupin rakavih bolezni v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije vsako leto za rakom prebavil zboli več kot 3.000 ljudi. Največ primerov se pojavi po 50. letu starosti, a v zadnjih letih zaznavamo porast tudi pri mlajših osebah. Moški zbolevajo nekoliko pogosteje kot ženske.
 | Leta 2022 je v Sloveniji za rakom po podatkih Registra raka Republike Slovenije zbolelo približno 19.000 Slovencev, več kot 10.000 moških in skoraj 9.000 žensk. Od tega je za raki prebavil zbolelo 2.837 oseb, kar predstavlja 15 % vseh rakov. Med najpogostejšimi petimi raki je še vedno rak debelega črevesa in danke z 1.336 na novo obolelimi, čeprav incidenca zaradi presejalnega programa Svit v zadnjih 10 letih pada. V letu 2022 je bilo zaznati občuten porast (17 % več kot leta 2021) števila obolelih za rakom trebušne slinavke, kjer smo prvič v Sloveniji presegli mejo 500 (503 osebe), pri čemer petletno preživetje za tem rakom ostaja nizko, na meji 10 %. V skupino rakov, kjer napredka s časom ni opaziti ter pri katerih preživetje še vedno ostaja slabo (pod 20 %), se uvrščajo od rakov prebavil še rak požiralnika, raki jeter, žolčnika in žolčevodov. Več TUKAJ.
|
Ker se mnogi raki prebavil razvijajo počasi in sprva z malo ali neopaznimi simptomi, so zgodnje prepoznavanje bolezni, ozaveščenost in pravočasno ukrepanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje.
Vsaka diagnoza raka prinese negotovost, a tudi priložnost za razumevanje, ukrepanje in iskanje podpore.
Zloženke o rakih prebavil prinašajo zanesljive in razumljive informacije o rakih prebavil, ki vam lahko pomagajo pri prvih vprašanjih, odločitvah in korakih naprej. Vse z namenom, da boste v pomembnih trenutkih bolje informirani, opolnomočeni in podprti.
Kaj povečuje tveganje za nastanek raka prebavil?
Na razvoj rakov prebavil vpliva kombinacija različnih dejavnikov:
- nezdrava prehrana s hrano, ki povzroča vnetje in metabolno ter hormonsko neravnovesje (veliko rdečega in predelanega mesa, ocvrta hrana, veliko ogljikovih hidratov in nezdravih maščob, malo sadja, zelenjave in vlaknin),
- kajenje in pretirano uživanje alkohola,
- debelost in telesna nedejavnost,
- kronična vnetja prebavil (npr. ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) in okužbe (npr. Helicobacter pylori, hepatitis B in C),
- dolgotrajna izpostavljenost določenim kemikalijam, genetska predispozicija in družinska obremenjenost z rakom.
Na kaj je treba biti pozoren?
Simptomi so lahko dolgo neopazni, zato je ob pojavu naslednjih znakov priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom:
- dolgotrajne ali ponavljajoče se bolečine v trebuhu ali hrbtu,
- nepojasnjena izguba telesne teže,
- izguba apetita, slabost, bruhanje, napihnjenost,
- spremembe pri odvajanju blata (zaprtje, driska, izmenjevanje obeh),
- kri v blatu ali črno obarvano blato,
- težave pri požiranju ali občutek zatikanja hrane.
Niste sami. Če opazite katerega od znakov, se pogovorite z zdravnikom. Strokovnjaki so tu, da vam pomagajo, prisluhnejo in vas podprejo. Čim prej ukrepate, večja je možnost, da bo zdravljenje uspešno in življenje spet mirnejše. Poskrbite zase in za svoje bližnje..
Kako poteka postavitev diagnoze raka prebavil?
Ko zdravnik na podlagi simptomov ali preventivnih pregledov posumi na raka prebavil, sledi napotitev na dodatne preiskave. Med najpogostejšimi so:
- test blata na prikrito krvavitev, ki lahko odkrije sledove krvi v blatu, značilne za zgodnje oblike raka debelega črevesa in danke,
- endoskopske preiskave, kot sta gastroskopija in kolonoskopija, kjer se neposredno pregleda sluznica prebavil in po potrebi odvzame vzorec tkiva (biopsija),
- slikovne preiskave, kot so CT, MRI, ultrazvok in PET-CT, ki omogočajo vpogled v obseg bolezni, prisotnost zasevkov in načrtovanje zdravljenja,
- laboratorijske analize krvi.
Diagnozo postavi
multidisciplinarni tim strokovnjakov, ki določi tudi stadij bolezni in pripravi načrt zdravljenja prilagojen posamezniku. Za bolnika je ključno, da razume potek postopkov in ima podporo v vseh fazah obravnave
Pomembna vprašanja, ki jih lahko zastavite zdravniku:
- Kaj kažejo dosedanje preiskave?
- Ali obstaja sum na raka in zakaj?
- Katere dodatne preiskave bodo potrebne?
- Kako se pripravim na preiskave?
- Kdaj bodo znani izvidi?
- Kaj naj storim, če se med čakanjem simptomi poslabšajo?
- Na koga se lahko obrnem za dodatne informacije ali podporo?
| 
Foto: Dreamstime |
Bolnikom pomaga, če si vprašanja pripravijo vnaprej in na pregled vzamejo bližnjo osebo za dodatno podporo.
Kako poteka zdravljenje raka prebavil?
Celostna obravnava raka prebavil se osredotoča
na posameznika kot celoto – ne le na bolezen. Cilj zdravljenja je lahko popolna ozdravitev, obvladovanje bolezni, lajšanje simptomov ali podaljšanje in izboljšanje kakovosti življenja.
Zdravljenje je odvisno od vrste raka, njegovega stadija (razširjenosti) in splošnega zdravstvenega stanja bolnika.
Vključuje lahko:
- kirurški poseg, kjer se odstrani rakasto tkivo,
- sistemsko terapijo: kemoterapijo, zdravljenje s citostatiki, ki delujejo sistemsko, ter tarčne terapije in imunoterapijo, ki delujeta selektivno na rakave celice,
- obsevanje (radioterapijo), usmerjeno na rakavo območje.
Pomemben del obravnave je
celostni pristop, ki združuje medicinsko zdravljenje z različnimi oblikami podpore.
Ta pristop vključuje:
- psihološko in socialno podporo, ki pomaga pri čustvenem soočanju z diagnozo,
- prehransko svetovanje, saj prehrana vpliva na moč, počutje in okrevanje,
- obvladovanje bolečin in drugih simptomov, ki spremljajo bolezen ali zdravljenje,
- spodbujanje telesne aktivnosti, ki krepi telo, zmanjšuje utrujenost in dviguje razpoloženje.
Zdravstveni tim, ki ga sestavljajo strokovnjaki kirurgije, internistične onkologije in radioterapije, ter medicinske sestre, psihologi, dietetiki in drugi strokovnjaki, pri načrtovanju in izvajanju zdravljenja sodeluje z bolnikom kot s partnerjem. Skupaj gradijo pot do najboljšega možnega izida.
Ostale podstrani/zloženke:
Avtorji publikacije: prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med, izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., 2025, Onkološki inštitut Ljubljana
Projekt so podprli (logotipi):
Ministrstvo za zdravje, FIHO, DiCE