RAK POŽIRALNIKA – kaj je dobro vedeti
Kaj je rak požiralnika?
 | Rak požiralnika se običajno razvije v celicah notranje stene požiralnika, kanala, ki povezuje grlo z želodcem in omogoča prehod hrane. Lahko se razvije kjerkoli vzdolž požiralnika.
Gre za redko, a agresivno bolezen, ki se pogosteje pojavlja pri moških po 60. letu starosti.
|
Katere vrste raka požiralnika poznamo?
Poznamo dve glavni vrsti raka požiralnika:
- Ploščatocelični karcinom: Običajno nastane v zgornjem delu požiralnika in predstavlja večino vseh primerov.
- Adenokarcinom: Razvije se v spodnjem delu, na stiku požiralnika in želodca. V razvitih državah število primerov narašča, predvsem zaradi debelosti, refluksa in kroničnih okužb.
Kaj povečuje tveganje za nastanek raka požiralnika?
Natančnega vzroka za nastanek raka požiralnika ne poznamo. Tveganje je večje pri
starejših od 75 let, zlasti pri
moških, ter pri ljudeh z
dolgotrajno in hudo zgago (gastroezofagealna refluksna bolezen) ali
Barrettovim požiralnikom. K razvoju bolezni lahko prispevajo tudi dejavniki življenjskega sloga, kot so
kajenje, dolgotrajno uživanje alkohola in debelost. Tveganje povečujejo še
okužba s HPV, zdravljen rak glave ali vratu v preteklosti, nekatere
redke dedne bolezni ter dolgotrajna poklicna izpostavljenost
škodljivim kemikalijam, kot so topila za kemično čiščenje.
Simptomi raka požiralnika
Prvi simptom raka požiralnika so pogosto težave pri požiranju. Drugi možni znaki vključujejo:
- bolečino v grlu ali prsnem delu hrbta,
- bruhanje ali izkašljevanje krvi,
- zgago ali pekoč občutek v prsih,
- hripavost ali dolgotrajen kašelj,
- nepričakovano izgubo telesne teže.
Rak požiralnika običajno hitro napreduje. Ker se požiralnik lahko razteza, da sprejme večje kose hrane, tumor sprva morda ne povzroča težav. Simptomi pogosto postanejo opazni šele, ko se bolezen razširi v sosednje ali oddaljene organ.
Če opazite kakršne koli simptome raka požiralnika, je pomembno, da obiščite zdravnika zgodaj, ko je bolezen še ozdravljiva.
Kako se postavi diagnoza raka požiralnika?
Za diagnozo raka požiralnika se uporabljajo različne preiskave. Med najpogostejšimi so:
- Endoskopija z biopsijo – zdravnik pregleda notranjost požiralnika z dolgim, fleksibilnim endoskopom in odvzame vzorce tkiva za preiskavo.
- Endoskopski ultrazvok (EUS) – združuje endoskopijo in ultrazvok ter daje podrobne slike tkiva.
- PET-CT – pokaže morebitna rakava območja izven požiralnika.
- CT prsnega koša in trebuha.
Zdravnik se po pogovoru z bolnikom in pregledu odloči, katere dodatne preiskave so potrebne, preden sprejme odločitev o zdravljenju.
Pomembna vprašanja, ki jih lahko zastavite zdravniku:
- Kakšno vrsto raka imam?
- V katerem stadiju je bolezen in kaj to pomeni?
- Katere možnosti zdravljenja priporočate?
- Ali je rak ozdravljiv? Če ne, kako mi lahko pomagate?
- Kakšni so možni stranski učinki zdravljenja?
- Kako bo bolezen vplivala na moje vsakodnevno življenje?
- Kam se lahko obrnem po dodatne informacije in podporo?
| 
Foto: Dreamstime |
Bolnikom pomaga, če si vprašanja pripravijo vnaprej in na pregled vzamejo bližnjo osebo za dodatno podporo.
Kako poteka zdravljenje raka požiralnika?
Zdravljenje je prilagojeno posamezniku in je odvisno od stadija bolezni, splošnega zdravstvenega stanja in želja bolnika. Pogosto se kombinirajo različne metode:
Kirurško zdravljenje: Odstranijo rakavo tkivo ali del požiralnika z endoskopsko resekcijo ali ezofagektomijo. Preostali del požiralnika povežejo z želodcem ali črevesjem.
Sistemska terapija: Zdravila, ki se dajejo v žilo ali se zaužijejo v obliki tablet in delujejo po celem telesu.
- Kemoterapija: Zdravila uničujejo rakave celice in se pogosto kombinirajo z obsevanjem. Uporablja se pred ali po operaciji ali pri napredovalem raku. Lahko povzroča utrujenost, slabost, drisko ali izgubo apetita.
- Tarčno zdravljenje: Uporabijo zdravila, ki delujejo le, če rakave celice nosijo posebne genetske spremembe. Uporablja se pri napredovalem raku.
- Imunoterapija: Pomaga imunskemu sistemu prepoznati in uničiti rakave celice. Uporablja se pri napredovalih oblikah raka ali po operaciji.
Radioterapija: Z obsevanjem uničijo rakave celice, pogosto skupaj s kemoterapijo ali za lajšanje težav pri napredovali bolezni. Med možnimi stranskimi učinki so draženje kože, težave pri požiranju in poškodbe bližnjih organov.
Zdravljenje raka požiralnika zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih področij. Pomemben del obravnave je tudi prehranska, psihološka in paliativna podpora, ki bolniku pomaga ohranjati kakovost življenja med in po zdravljenju.
Ostale podstrani/zloženke:
Avtorji publikacije: prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med, izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., 2025, Onkološki inštitut Ljubljana
Projekt so podprli (logotipi):
Ministrstvo za zdravje, FIHO, DiCE