Aktivnosti tedna tradicionalno organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI Ljubljana), Ministrstvom za zdravje (MZ) in Državnim programom za obvladovanje raka (DPOR).

Osrednja tema letošnjega slovenskega tedna boja proti raku je posodobljeni Evropski kodeks
proti raku. Tokratna, že peta, izdaja kodeksa temelji na najnovejših znanstvenih dokazih, ki so jih
sistematično pregledali in ovrednotili vodilni evropski strokovnjaki. Kodeks vsebuje 14 jasnih,
razumljivih in v praksi izvedljivih priporočil, namenjenih tako posameznikom kot tudi oblikovalcem politik in odločevalcem, z namenom pomagati ljudem pri sprejemanju informiranih odločitev za zmanjšanje tveganja za raka.

Na novinarski konferenci, ki že tradicionalno predstavlja uvod v slovenski teden boja proti raku, je
direktorica OI Ljubljana, Zlata Štiblar Kisić, izpostavila pomen sodelovanja različnih deležnikov pri upravljanju bremena raka: 

»Obravnava in zdravljenje, ki ga nudimo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je vrhunska. A zavedamo se, da bremena raka zgolj z zdravljenjem ne moremo premagati. Potrebujemo korak pred tem – preventivo. Potrebujemo sodelovanje različnih deležnikov, tako medicinske stroke, odločevalcev, civilne družbe kot vsakega posameznika v tej državi,» in pozvala k ukrepanju: »Naša odgovornost je, da že danes govorimo o velikem pomenu preventive, a to za prihodnost zdravja v naši državi ni dovolj. To ni projekt enega tedna, to je dolgoročna odgovornost vseh nas. Posodobljeni Evropski kodeks proti raku ni le seznam priporočil. Je vodilo k temu, da je zdrava izbira najboljša izbira. Na nas pa je, da temu sledimo. Vsak dan. Dosledno in odgovorno. Zato na tem mestu pozivam vsakega posameznika, da se zdrava izbira začne danes. Če lahko z majhnimi koraki preprečimo veliko trpljenja, potem nimamo izgovora, da jih ne naredimo.«

Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica OI Ljubljana je ob tem dodala: »Približno 40 odstotkov rakov bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami – s tem, ali kadimo, koliko se gibamo,
kaj jemo in koliko alkohola popijemo. Gre za majhne korake, ki pa dolgoročno pomenijo življenje
z rakom ali brez njega. Tako je odločitev na nas samih, mi sami imamo moč. Kar nam prenovljeni
Evropski kodeks proti raku ponuja je znanje, so usmeritve, kaj lahko vsak od nas naredi, da
pomaga preprečiti raka. Kot onkologinja si želim, da bi ta priporočila postala del vsakdanjih
pogovorov, tako v šolah, družinskem okolju, širši civilni družbi in ne bi ostajala v krogu strokovnih razprav.»

Če bi vse evropske države dosegle najboljše ravni razširjenosti dejavnikov tveganja, bi to letno pomenilo 300.000 manj novih primerov raka, 300.000 preprečenih prezgodnjih
smrti, nižje stroške zdravljenja in pomembne koristi za gospodarstvo ter kakovost življenja.

Rak ostaja eden največjih zdravstvenih, družbenih in ekonomskih izzivov sodobnega časa. V
Evropski uniji letno za rakom na novo zboli skoraj 3 milijone ljudi, kar pomeni štiri osebe
vsako minuto, bolezen pa povzroči tudi izjemno breme za zdravstvene sisteme in gospodarstvo.

V Sloveniji je bilo leta 2022 na novo diagnosticiranih več kot 19.000 primerov raka, več kot
6.000 ljudi je umrlo, število novih primerov pa se letno povečuje za okoli 2 odstotka.

5. izdaja Evropskega kodeksa proti raku je prvič dopolnjena tudi s konkretnimi priporočili za
ukrepanje za odločevalce za vsakega od 14 priporočil. Kodeks spodbuja odločevalce in oblikovalce politik, da med drugim vključijo preprečevanje raka v zdravstveno in preventivno politiko, naredijo zdravo izbiro najlažjo in najcenejšo izbiro, preventivne ukrepe zaščitijo pred komercialnimi interesi, zmanjšajo socialne neenakosti v zdravju z vključevanjem ranljivih skupin ter vlagajo v spremljanje, evalvacijo in krepitev zmogljivosti. Priporočila temeljijo na že obstoječih evropskih direktivah, evropskih in drugih mednarodnih priporočilih in konvencijah ali nasvetih za sistematične ukrepe na sistemskem nivoju.

14 nasvetov oz. priporočil si lahko pogledate TUKAJ