19. november 2026 – Danes obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke, ki opozarja na pomen ozaveščanja, prepoznavanja zgodnjih znakov bolezni in pravočasne diagnoze.
Rak trebušne slinavke ostaja ena najzahtevnejših oblik raka, saj ga pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi. Letošnji svetovni dan pa prinaša tudi spodbudne novice: v Evropski uniji je bilo odobreno novo zdravilo, v Sloveniji pa nastajajo prve nacionalne smernice za obravnavo te bolezni.
Rak trebušne slinavke v Sloveniji
V zadnjih 20 letih se preživetje slovenskih bolnikov z rakom na splošno povečuje, vendar je napredek pri nekaterih vrstah raka manj izrazit. Mednje sodi tudi rak trebušne slinavke, pri katerem zaradi pogosto neopaznih začetnih znakov in poznega odkrivanja preživetje ostaja manj ugodno.
Rak trebušne slinavke v povprečju predstavlja približno
3,5 % vseh rakov (nemelanomski kožni rak ni upoštevan). Večinoma se pojavlja pri starejših od 60 let, nekoliko pogosteje pri moških kot pri ženskah. Podatki Registra raka Republike Slovenije kažejo, da pojavnost bolezni postopoma narašča. V obdobju 2019–2023 je v Sloveniji povprečno zbolelo
458 ljudi na leto, od tega 242 moških in 216 žensk. V istem obdobju je zaradi bolezni umrlo povprečno 402 oseb na leto, med njimi 215 moških in 187 žensk. Projekcije Registra raka Republike Slovenije kažejo, da se bo število novih primerov v prihodnje še povečevalo.
Rak trebušne slinavke kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju ostaja bolezen z eno najnižjih stopenj preživetja med raki. K temu pomembno prispeva
pozno odkrivanje, saj je bolezen pri večini bolnikov diagnosticirana šele v napredovali fazi.
Dejavniki tveganja za nastanek raka trebušne slinavke
Med pomembnejše dejavnike tveganja poleg starosti sodijo tudi kajenje, debelost, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bolezen ter kronično vnetje trebušne slinavke. Pomembno vlogo imata tudi dedna obremenjenost in izpostavljenost določenim kemikalijam.
Poznavanje dejavnikov tveganja je pomembno za ozaveščanje in prepoznavanje posameznikov z večjo ogroženostjo. Njihova prisotnost še ne pomeni, da bo posameznik zbolel, prav tako pa se rak trebušne slinavke lahko razvije tudi pri ljudeh brez znanih dejavnikov tveganja.
Bolezenski znaki: pozornost velja nameniti tudi manj značilnim
simptomom
Za raka trebušne slinavke je značilno, da so začetni simptomi pogosto neznačilni in jih
lahko pripišemo drugim, manj resnim zdravstvenim težavam. Prav zato je pomembno
spremljanje vztrajajočih sprememb zdravstvenega stanja.
Med opozorilne znake sodijo dolgotrajnejše bolečine v zgornjem delu trebuha oziroma
žlički, nepojasnjeno hujšanje, izguba apetita, slabost in splošno slabo počutje. Pomembni opozorilni znaki so tudi porumenelost kože in sluznic, temen urin in zelo svetlo blato.
Pri tumorjih v glavi trebušne slinavke se lahko zaradi pritiska na žolčevod pojavi zaporna zlatenica, medtem ko se pri tumorjih v telesu in repu trebušne slinavke bolezen pogosto
dlje časa razvija brez izrazitih simptomov. Ob napredovanju bolezni se lahko pojavijo tudi
izrazitejše bolečine v hrbtu in druge težave.

»Pri raku trebušne slinavke je čas pomemben dejavnik, saj lahko zgodnejše odkritje bolezni pomembno vpliva na možnosti zdravljenja. Čeprav zgodnje prepoznavanje zaradi pogosto neznačilnih simptomov predstavlja velik izziv, je pomembno, da vztrajajoče ali nepojasnjene zdravstvene težave ustrezno obravnavamo. Za bolnike je ključna celostna in multidisciplinarna obravnava, ki omogoča načrtovanje zdravljenja glede na značilnosti bolezni in zdravstveno stanje posameznika. Ob tem se razvijajo tudi novi, molekularno usmerjeni pristopi zdravljenja, ki temeljijo na boljšem poznavanju bioloških značilnosti tumorjev in predstavljajo pomembno področje nadaljnjih raziskav,« poudarja prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Diagnostični postopki in možnosti zgodnjega odkrivanja
Pot do diagnoze je pogosto zahtevna tudi zaradi lege trebušne slinavke, ki leži globoko v trebušni votlini. Zato je lahko organ, zlasti v določenih okoliščinah, slabše pregledljiv z ultrazvočno preiskavo trebuha. Pri diagnostiki imajo pomembno vlogo slikovne preiskave, predvsem računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in endoskopski ultrazvok.
Možnost za daljše preživetje in v nekaterih primerih tudi ozdravitev imajo predvsem bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju in je možno kirurško zdravljenje. Ob postavitvi diagnoze je mogoče operativno zdraviti le približno petino bolnikov, pri približno tretjini je bolezen že področno napredovala, pri polovici pa je bolezen že razširjena. K poznejšemu odkrivanju pomembno prispeva tudi dejstvo, da se simptomi pogosto pojavijo šele, ko je bolezen že napredovala.
Zdravljenje in sodobni pristopi
Če je bolnik primeren za operativno zdravljenje, je osnova zdravljenja kirurški poseg, ki mu praviloma sledi dopolnilno kemoterapevtsko zdravljenje. Pri bolnikih z napredovalo oziroma metastatsko boleznijo je osnova zdravljenja sistemska terapija, predvsem kemoterapija, v določenih primerih tudi z dodatkom tarčnega zdravila.
Poleg specifičnega onkološkega zdravljenja je pomembna tudi podporna in simptomatska obravnava, ki lajša težave, izboljšuje kakovost življenja in bolnikom pomaga pri soočanju z boleznijo. Tudi po uspešni operaciji obstaja tveganje za ponovitev bolezni, zato je pomembno redno spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bolnike obravnavajo multidisciplinarno, kar omogoča načrtovanje zdravljenja glede na razširjenost bolezni, splošno zdravstveno stanje bolnika in druge individualne značilnosti.
Pomembno področje razvoja zdravljenja predstavlja tudi boljše poznavanje bioloških in molekularnih značilnosti tumorjev, ki omogoča razvoj bolj usmerjenih terapevtskih pristopov. Med njimi so tudi pristopi, usmerjeni v specifične signalne poti, vključene v rast in širjenje tumorskih celic. Ti odpirajo nove možnosti za raziskovanje učinkovitejšega zdravljenja.
Klinične raziskave imajo pri tem pomembno vlogo pri preverjanju učinkovitosti in varnosti novih načinov zdravljenja, njihova uporaba v klinični praksi pa je odvisna od rezultatov raziskav in ustreznih regulatornih postopkov.
Pomembna novost: EU odobrila novo zdravilo za raka
trebušne slinavke
Prav v dneh pred svetovnim dnevom raka trebušne slinavke je
prišla spodbudna novica. Evropska komisija je odobrila novo zdravilo
daraxonrasib (Rasonque) za zdravljenje odraslih bolnikov z metastatskim
rakom trebušne slinavke, ki so že prejeli vsaj eno predhodno sistemsko
zdravljenje.
Gre za zdravilo v obliki tablet, ki zavira delovanje
beljakovin RAS, povezanih z nenadzorovano rastjo rakavih celic. V mednarodni
klinični raziskavi, v katero je bilo vključenih 500 bolnikov, so bolniki,
zdravljeni z daraxonrasibom, dosegli mediano preživetja 13,2 meseca, v
primerjavi s 6,7 meseca pri bolnikih, ki so prejemali kemoterapijo.
Čeprav zdravilo ne pomeni ozdravitve, predstavlja pomemben
napredek in novo upanje za bolnike, ki so imeli doslej zelo omejene možnosti
zdravljenja. Odobritev v EU še ne pomeni tudi takojšnje dostopnosti zdravila v
Sloveniji, saj so za to potrebni nadaljnji postopki.
Več o novem zdravilu si lahko preberete v najnovejši, 31.
številki glasila KOLOSKOP.
V Sloveniji nastajajo prve nacionalne smernice za
obravnavo raka trebušne slinavke
Pomemben korak k boljši obravnavi bolnikov predstavlja tudi
priprava prvih slovenskih nacionalnih smernic za obravnavo raka trebušne
slinavke. Njihov cilj je zagotoviti, da bodo vsi bolniki deležni enako
kakovostne, pravočasne in celostne obravnave, ne glede na to, kje v Sloveniji
živijo.
Pri pripravi sodelujejo strokovnjaki različnih medicinskih
strok iz vseh slovenskih centrov, kjer zdravijo bolnike s to boleznijo. Posebej
pomembno je, da so v pripravo smernic prvič vključeni tudi predstavniki
bolnikov, kar pomeni pomemben korak k bolj vključujoči in na bolnika
osredotočeni zdravstveni obravnavi.
Tudi o nastajanju nacionalnih smernic podrobneje pišemo v
novi številki glasila KOLOSKOP.
Skupaj za boljše možnosti zdravljenja
V Združenju EuropaColon Slovenija se pridružujemo pozivom Onkološkega inštituta Ljubljana k večji ozaveščenosti o raku trebušne slinavke. Ob tem pozdravljamo napredek pri razvoju novih zdravil in pripravi nacionalnih smernic, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju obravnave bolnikov.
Verjamemo, da so znanje, pravočasno prepoznavanje bolezni, dostop do sodobnega zdravljenja in aktivno vključevanje bolnikov ključni koraki k boljšim izidom zdravljenja in kakovostnejšemu življenju z boleznijo.
Ne prezrimo opozorilnih znakov. Prisluhnimo svojemu telesu in pravočasno poiščimo pomoč.
Viri: Onkološki inštitut Ljubljana, sporočilo za javnost, 18. november 2026; Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (EMA), november 2026; glasilo KOLOSKOP, št. 31, Združenje EuropaColon Slovenija.
Več o raku trebušne slinavke si lahko preberete
TUKAJ.
Zloženko KAJ JE DOBRO VEDETI o raku trebušne slinavke, ki je nastala v sodelovanju z zdravniki Onkološkega inštituta Ljubljana najdete
TUKAJ.