OD SRCA DO SRCA
Program podpore za svojce - negovalce bolnikov z rakom prebavil
Prijava

Svetovni dan raka trebušne slinavke: Zgodnje odkrivanje, nova zdravila in novi obeti za bolnike

19. november 2026 – Danes obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke, ki opozarja na pomen ozaveščanja, prepoznavanja zgodnjih znakov bolezni in pravočasne diagnoze. 

Rak trebušne slinavke ostaja ena najzahtevnejših oblik raka, saj ga pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi. Letošnji svetovni dan pa prinaša tudi spodbudne novice: v Evropski uniji je bilo odobreno novo zdravilo, v Sloveniji pa nastajajo prve nacionalne smernice za obravnavo te bolezni.

Rak trebušne slinavke v Sloveniji

V zadnjih 20 letih se preživetje slovenskih bolnikov z rakom na splošno povečuje, vendar je napredek pri nekaterih vrstah raka manj izrazit. Mednje sodi tudi rak trebušne slinavke, pri katerem zaradi pogosto neopaznih začetnih znakov in poznega odkrivanja preživetje ostaja manj ugodno. 

Rak trebušne slinavke v povprečju predstavlja približno 3,5 % vseh rakov (nemelanomski kožni rak ni upoštevan). Večinoma se pojavlja pri starejših od 60 let, nekoliko pogosteje pri moških kot pri ženskah. Podatki Registra raka Republike Slovenije kažejo, da pojavnost bolezni postopoma narašča. V obdobju 2019–2023 je v Sloveniji povprečno zbolelo 458 ljudi na leto, od tega 242 moških in 216 žensk. V istem obdobju je zaradi bolezni umrlo povprečno 402 oseb na leto, med njimi 215 moških in 187 žensk. Projekcije Registra raka Republike Slovenije kažejo, da se bo število novih primerov v prihodnje še povečevalo. 

Rak trebušne slinavke kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju ostaja bolezen z eno najnižjih stopenj preživetja med raki. K temu pomembno prispeva pozno odkrivanje, saj je bolezen pri večini bolnikov diagnosticirana šele v napredovali fazi.


Dejavniki tveganja za nastanek raka trebušne slinavke 

Med pomembnejše dejavnike tveganja poleg starosti sodijo tudi kajenje, debelost, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bolezen ter kronično vnetje trebušne slinavke. Pomembno vlogo imata tudi dedna obremenjenost in izpostavljenost določenim kemikalijam. 

Poznavanje dejavnikov tveganja je pomembno za ozaveščanje in prepoznavanje posameznikov z večjo ogroženostjo. Njihova prisotnost še ne pomeni, da bo posameznik zbolel, prav tako pa se rak trebušne slinavke lahko razvije tudi pri ljudeh brez znanih dejavnikov tveganja.


Bolezenski znaki: pozornost velja nameniti tudi manj značilnim simptomom 

Za raka trebušne slinavke je značilno, da so začetni simptomi pogosto neznačilni in jih lahko pripišemo drugim, manj resnim zdravstvenim težavam. Prav zato je pomembno spremljanje vztrajajočih sprememb zdravstvenega stanja. 

Med opozorilne znake sodijo dolgotrajnejše bolečine v zgornjem delu trebuha oziroma žlički, nepojasnjeno hujšanje, izguba apetita, slabost in splošno slabo počutje. Pomembni opozorilni znaki so tudi porumenelost kože in sluznic, temen urin in zelo svetlo blato. 

Pri tumorjih v glavi trebušne slinavke se lahko zaradi pritiska na žolčevod pojavi zaporna zlatenica, medtem ko se pri tumorjih v telesu in repu trebušne slinavke bolezen pogosto dlje časa razvija brez izrazitih simptomov. Ob napredovanju bolezni se lahko pojavijo tudi izrazitejše bolečine v hrbtu in druge težave.


»Pri raku trebušne slinavke je čas pomemben dejavnik, saj lahko zgodnejše odkritje bolezni pomembno vpliva na možnosti zdravljenja. Čeprav zgodnje prepoznavanje zaradi pogosto neznačilnih simptomov predstavlja velik izziv, je pomembno, da vztrajajoče ali nepojasnjene zdravstvene težave ustrezno obravnavamo. Za bolnike je  ključna celostna in multidisciplinarna obravnava, ki omogoča načrtovanje zdravljenja  glede na značilnosti bolezni in zdravstveno stanje posameznika. Ob tem se razvijajo tudi  novi, molekularno usmerjeni pristopi zdravljenja, ki temeljijo na boljšem poznavanju bioloških značilnosti tumorjev in predstavljajo pomembno področje nadaljnjih  raziskav,« poudarja prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega  inštituta Ljubljana.


Diagnostični postopki in možnosti zgodnjega odkrivanja 

Pot do diagnoze je pogosto zahtevna tudi zaradi lege trebušne slinavke, ki leži globoko v trebušni votlini. Zato je lahko organ, zlasti v določenih okoliščinah, slabše pregledljiv z ultrazvočno preiskavo trebuha. Pri diagnostiki imajo pomembno vlogo slikovne preiskave, predvsem računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in endoskopski ultrazvok. 

Možnost za daljše preživetje in v nekaterih primerih tudi ozdravitev imajo predvsem bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju in je možno kirurško zdravljenje. Ob postavitvi diagnoze je mogoče operativno zdraviti le približno petino bolnikov, pri približno tretjini je bolezen že področno napredovala, pri polovici pa je bolezen že razširjena. K poznejšemu odkrivanju pomembno prispeva tudi dejstvo, da se simptomi pogosto pojavijo šele, ko je bolezen že napredovala.


Zdravljenje in sodobni pristopi 

Če je bolnik primeren za operativno zdravljenje, je osnova zdravljenja kirurški poseg, ki mu praviloma sledi dopolnilno kemoterapevtsko zdravljenje. Pri bolnikih z napredovalo oziroma metastatsko boleznijo je osnova zdravljenja sistemska terapija, predvsem kemoterapija, v določenih primerih tudi z dodatkom tarčnega zdravila. 

Poleg specifičnega onkološkega zdravljenja je pomembna tudi podporna in simptomatska obravnava, ki lajša težave, izboljšuje kakovost življenja in bolnikom pomaga pri soočanju z boleznijo. Tudi po uspešni operaciji obstaja tveganje za ponovitev bolezni, zato je pomembno redno spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju. 

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bolnike obravnavajo multidisciplinarno, kar omogoča načrtovanje zdravljenja glede na razširjenost bolezni, splošno zdravstveno stanje bolnika in druge individualne značilnosti. 

Pomembno področje razvoja zdravljenja predstavlja tudi boljše poznavanje bioloških in  molekularnih značilnosti tumorjev, ki omogoča razvoj bolj usmerjenih terapevtskih pristopov. Med njimi so tudi pristopi, usmerjeni v specifične signalne poti, vključene v rast in širjenje tumorskih celic. Ti odpirajo nove možnosti za raziskovanje učinkovitejšega zdravljenja. 

Klinične raziskave imajo pri tem pomembno vlogo pri preverjanju  učinkovitosti in varnosti novih načinov zdravljenja, njihova uporaba v klinični praksi pa je odvisna od rezultatov raziskav in ustreznih regulatornih postopkov. 


Pomembna novost: EU odobrila novo zdravilo za raka trebušne slinavke


Prav v dneh pred svetovnim dnevom raka trebušne slinavke je prišla spodbudna novica. Evropska komisija je odobrila novo zdravilo daraxonrasib (Rasonque) za zdravljenje odraslih bolnikov z metastatskim rakom trebušne slinavke, ki so že prejeli vsaj eno predhodno sistemsko zdravljenje.

Gre za zdravilo v obliki tablet, ki zavira delovanje beljakovin RAS, povezanih z nenadzorovano rastjo rakavih celic. V mednarodni klinični raziskavi, v katero je bilo vključenih 500 bolnikov, so bolniki, zdravljeni z daraxonrasibom, dosegli mediano preživetja 13,2 meseca, v primerjavi s 6,7 meseca pri bolnikih, ki so prejemali kemoterapijo.


Čeprav zdravilo ne pomeni ozdravitve, predstavlja pomemben napredek in novo upanje za bolnike, ki so imeli doslej zelo omejene možnosti zdravljenja. Odobritev v EU še ne pomeni tudi takojšnje dostopnosti zdravila v Sloveniji, saj so za to potrebni nadaljnji postopki.


Več o novem zdravilu si lahko preberete v najnovejši, 31. številki glasila KOLOSKOP.



V Sloveniji nastajajo prve nacionalne smernice za obravnavo raka trebušne slinavke


Pomemben korak k boljši obravnavi bolnikov predstavlja tudi priprava prvih slovenskih nacionalnih smernic za obravnavo raka trebušne slinavke. Njihov cilj je zagotoviti, da bodo vsi bolniki deležni enako kakovostne, pravočasne in celostne obravnave, ne glede na to, kje v Sloveniji živijo.


Pri pripravi sodelujejo strokovnjaki različnih medicinskih strok iz vseh slovenskih centrov, kjer zdravijo bolnike s to boleznijo. Posebej pomembno je, da so v pripravo smernic prvič vključeni tudi predstavniki bolnikov, kar pomeni pomemben korak k bolj vključujoči in na bolnika osredotočeni zdravstveni obravnavi.


Tudi o nastajanju nacionalnih smernic podrobneje pišemo v novi številki glasila KOLOSKOP.



Skupaj za boljše možnosti zdravljenja

V Združenju EuropaColon Slovenija se pridružujemo pozivom Onkološkega inštituta Ljubljana k večji ozaveščenosti o raku trebušne slinavke. Ob tem pozdravljamo napredek pri razvoju novih zdravil in pripravi nacionalnih smernic, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju obravnave bolnikov.


Verjamemo, da so znanje, pravočasno prepoznavanje bolezni, dostop do sodobnega zdravljenja in aktivno vključevanje bolnikov ključni koraki k boljšim izidom zdravljenja in kakovostnejšemu življenju z boleznijo.


Ne prezrimo opozorilnih znakov. Prisluhnimo svojemu telesu in pravočasno poiščimo pomoč.


Viri: Onkološki inštitut Ljubljana, sporočilo za javnost, 18. november 2026; Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (EMA), november 2026; glasilo KOLOSKOP, št. 31, Združenje EuropaColon Slovenija.


Več o raku trebušne slinavke si lahko preberete TUKAJ. 
Zloženko KAJ JE DOBRO VEDETI o raku trebušne slinavke, ki je nastala v sodelovanju z zdravniki Onkološkega inštituta Ljubljana najdete TUKAJ. 

© 2026 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio
zapri Na spletnih straneh Europacolon.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli
nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.