Diagnoza RAK
Po nekaj težavah z »izpuhom« sem se odločil obiskati osebnega zdravnika, ki me je nato napotil k specialistu za kolonoskopijo.
Ko sem prispel k gastroenterologu in se znašel na preiskovalni mizi, sem prvič srečal antagonista naše zgodbe, ki mu bomo rekli »mali r«. Pravzaprav sploh ni bil tako majhen. Vzeli so vzorce, opravili krvne teste, EKG in CT. Z vsem srcem sem upal, da ni to, kar sem slutil.
A je bil. Tisti dan sem prejel izvid histopatologije, ki je uradno potrdil nočno moro, ki je ne bi privoščil nikomur. No, morda le nekaterim svetovnim voditeljem.
Sledili so dodatni krvni testi, magnetna resonanca in ultrazvok. V bistvu sem opravil vse preiskave, ki jih je priporočila onkološka klinika, da bi lahko moj primer predstavili na posebni komisiji in da bi lahko pripravili načrt zdravljenja za "malega r".
Zdravljenje
Nisem vedel, kaj naj pričakujem od kemoterapije – ne glede na to, koliko filmov sem že videl in koliko sem prebral o bolezni. Odločil sem se, da bom prebiral čim manj po internetu, da si ne bi ustvarjal dodatnih predstav.
Prva dva cikla kemoterapije sem preživel doma. Pogumno, a ne ravno premišljeno. Šele pri tretji terapiji – po žalostnih, utrujajočih in depresivnih dneh, ko sem zares občutil stranske učinke – sem se odločil, da teh dni ne bom več preživljal sam. Odločil sem se obiskati prijatelje, ki so mi že prej ponudili pomoč – gesto, ki je ne bom nikoli pozabil. Spremenila je potek mojega zdravljenja.
Opravil sem magnetno resonanco, ki je pokazala, da se je "mali r" zelo dobro odzval na prve kemoterapije in se občutno zmanjšal.
Po petih kemoterapijah je sledilo še skupno 28 obsevanj. Naslednjih nekaj tednov sem si vzel kratek premor, da si telo opomore, nato pa sem nadaljeval s kemoterapijo – opravil sem še tri cikle pred veliko operacijo.
Operacija je bila eden najpomembnejših dni v mojem življenju. Bila je zapletena, težka, a na koncu uspešno izvedena. V bolnišnici sem bil približno sedem dni, a so se ti dnevi v resnici zdeli kot mesec. Dnevi solz, bolečin, naporov, stisk, majhnih zmag in ogromno potrpljenja.
Po operaciji sem se odločil za ileostomsko vrečko. Sprva sem se s težavo privajal nanjo, a mi je sčasoma uspelo – ujel sem ritem. Zadnje kemoterapije, ki so sledile, so bile zelo intenzivne, nato pa je sledila še ena operacija, kjer so uspešno ponovno povezali tisto, kar je bilo treba povezati.
Zdaj sem doma. Dobro sem. Srečen sem. Okrevam – telesno in duševno – in pred menoj je novo poglavje življenja. Torej, ja – brez RAKA sem.
Čeprav bom šele po petih letih lahko uradno razglašen za zmagovalca. Do takrat pa bom pod stalnim nadzorom, ker je "mali r" prav pošten prasec.
Vpliv raka na življenje
Najbližji prijatelji so bili glavni steber, ki me je držal pokonci v teh časih.
Spoznal sem, kako pomembno je graditi in ohranjati zdrave odnose s prijatelji. Naučil sem se prositi za pomoč in dovoliti ljudem, da mi pomagajo.
Potrpežljivost je igrala zelo pomembno vlogo – bila je veščina, ki sem jo pogosto uporabljal. Potrpežljivost do sebe, svojega telesa, prijateljev, zdravnikov in še marsičesa.
Zelo mi je pomagala tudi doslednost – doslednost pri obiskih, srečanjih s prijatelji, sprehodih, srečanjih s psihoterapevtom itd.
Organizacija mi je prinesla jasnost pri večini korakov, ki sem jih naredil. Zavestno sem si vzel čas, da sem uredil svoje misli, cilje – in, čeprav zveni malce smešno – celo prijatelje. Bilo je obdobje, ko sem, čeprav sem večinoma prejemal, vseeno našel načine, kako tudi dajati. Namenil sem čas za to, da sem se zahvalil ljudem okoli sebe, cenil svoje življenje in svoj čas. Še bolj sem spoznal, kako dragocen je čas – in da ga želim odslej uporabljati veliko bolje.
Pogled v prihodnost
Kaj sledi? Uuuuuufff, OGROMNO :)
Seveda moram še naprej redno spremljati stanje – z analizami in obiski specialistov – a prva stvar, ki mi pride na misel, je: uživati življenje. Plesati tango, plavati, potovati, ljubiti, seksati, večkrat iti ven, splezati na kakšen hrib, večkrat obiskati morje, graditi, delati, organizirati, ustvarjati ... in še marsikaj.
Pomembno je, da smo seznanjeni z dejavniki tveganja in poznamo simptome raka debelega črevesa in danke, ter se pravočasno odpravimo k zdravniku. Več o simptomih in dejavnikih tveganja za raka na črevesju TUKAJ.
|
Povzeto po pričevanju iz knjige Ste mladi, a morda gre za raka - 16 zgodb o pogumu in odpornosti (v izvirniku You're young but it might be cancer, DiCE, 2024). Ta knjiga je nastala zaradi poguma in velikodušnosti tistih, ki so se odločili deliti svoje zgodbe.
Rak debelega črevesa in danke ne razlikuje po starosti, še toliko bolj v današnjem svetu, ko število oboljenj med mlajšimi odraslimi narašča. Postati moramo še bolj pozorni na znake in simptome tega raka prebavil.
|
Če ste tudi sami zboleli za rakom debelega črevesa in danke v starosti do 50 let in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z drugimi, nam pišite na zdruzenje@europacolon.si.
Naj vaše zgodbe še naprej navdihujejo in so v pomoč in podporo vsem, ki jih berejo.
Vabljeni, da prisluhnete posnetku predavanju
MLADI & RAK: Rak debelega črevesa in danke ni le bolezen starejših – Zgodnje prepoznavanje rešuje življenja z dr. Nevo Volk, dr. med., specialistko internistične onkologije in interne medicine na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V njem boste slišali tudi zgodbo mlade bolnice Maje Sedej (njeno zgodbo »Zaradi bolezni želim še bolj polno živeti« si lahko preberete
TUKAJ), ki je preživela raka danke pri 42. letih.
Posnetek predavanja si lahko ogledate
TUKAJ.