Študijo je vodila organizacija Digestive Cancers Europe (DiCE), v njej pa je sodelovalo 47 bolnikov in preživelih, mlajših od 50 let, iz sedmih evropskih držav: Francije, Irske, Italije, Nizozemske, Romunije, Španije in Združenega kraljestva. Skozi niz vodenih fokusnih skupin so udeleženci delili svoje izkušnje – od prvih simptomov pa vse do življenja po postavljeni diagnozi.

Rezultati kažejo jasno sliko: zdravstveni sistemi po Evropi se težko spopadajo s posebnimi potrebami mladih odraslih, ki zbolijo za rakom debelega črevesa in danke. Med glavnimi težavami, ki so jih izpostavili, so:

• Zamude pri postavitvi diagnoze, ki so pogosto posledica starostnih predsodkov in pomanjkanja ozaveščenosti tako med bolniki kot tudi med zdravstvenimi delavci.
• Omejen dostop do podpore, prilagojene starosti, kot so psihološka pomoč, fizioterapija in prehransko svetovanje.
• Velike razlike med državami glede dostopa do testiranja biomarkerjev in kontinuitete oskrbe – pogosto je to odvisno od tega, ali so bolniki zdravljeni v javnem ali zasebnem sektorju.

Ena ključnih ugotovitev študije je, da je treba premisliti, kako ocenjujemo zgodnje simptome in dejavnike tveganja pri mladih odraslih. Veliko sodelujočih ni imelo tipičnih opozorilnih znakov, utrujenost pa se je pogosto izkazala kot eden redkih zgodnjih pokazateljev bolezni. Poleg tega so bili klasični dejavniki tveganja, kot so kajenje, debelost ali slaba prehrana, pri tej skupini bolnikov večinoma odsotni, kar poudarja potrebo po širjenju ozaveščenosti in diagnostike raka debelega črevesa in danke pri mladih odraslih. Študija prav tako izpostavlja zamude pri diagnozi, povezane s spolom, predvsem pri ženskah, katerih simptome so zdravniki pogosto pripisovali hormonskim ali ginekološkim težavam. To še dodatno poudarja potrebo po spolno občutljivem pristopu pri klinični obravnavi.

Ugotovitve jasno kažejo na nujnost naslednjih ukrepov:

• Kampanje za ozaveščanje javnosti, usmerjene na mlajšo populacijo.
• Boljše izobraževanje zdravstvenih delavcev, da bodo znali prepoznati simptome – ne glede na starost ali spol bolnika.
• Boljša vključitev psihološke podpore, prehranskega svetovanja in rehabilitacije v poti obravnave raka.

Celotna študija v angleškem jeziku je na voljo TUKAJ.  

Koristne povezave:

Združenje EuropaColon Slovenija postavlja problematiko raka prebavil med mladimi odraslimi v ospredje. Vabljeni k:

• Ogledu posnetka spletnega predavanja RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE NI LE BOLEZEN STAREJŠIH - Zgodnje prepoznavanje rešuje življenjas strokovnjakinjo dr. Nevo Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije in interne medicine, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, Sektor za internistično onkologijo TUKAJ
• Branju članka Mladi bolniki: nova bolezen znotraj že znane, pogovoru z dr. Nevo Volk, dr. med., spec. internistične onkologije na straneh 6-9 v glasilu združenja KOLOSKOP – Pomlad 2025 / TUKAJ   
• Osebni zgodbi Stajke Skrbinšek »Vitamin Ž kot življenje, ki ga ima  rada«, ki je premagala rada debelega črevesa v 4. stadiju / TUKAJ  
• Osebni zgodbi Marka Tadejevića »Pol bomo naredili mi, pol boš pa ti!«, ki je za rakom danke zbolel pri 48 letih / TUKAJ   
• Osebni zgodbi Maje Sedej »Zaradi bolezni želim še bolj polno živeti«, ki je diagnozo rak danke dobila pri 41 letih / TUKAJ  
• Osebni zgodbi Alenke Rebernik »Živim za današnji dan«, mlade mamice, ki ji je bil pri 42 letih diagnosticiran rak debelega črevesa v 4. stadiju / TUKAJ