Diagnoza RAK
»Med pregledom je zdravnica opazila nekaj nenavadnega in me takoj napotila na CT, kjer so odkrili tumor na trebušni slinavki.«
Foto: DiCE
|
Tik pred mojim 25. rojstnim dnem, ko sem skoraj že zaključila
študij, sem šla k osebnemu zdravniku, ker sem želela izgubiti nekaj
kilogramov, a diete in telesna aktivnost niso delovale.
Poslali so me na krvne preiskave, zdravnica pa mi je priporočila še ultrazvok. Med ultrazvočnim pregledom je zdravnica v trebuhu opazila nekaj nenavadnega in me takoj napotila na CT, ki je razkril tumor na trebušni slinavki.
|
Vpliv diagnoze
Stara sem bila komaj 25 let in imela sem vse življenje še pred sabo. Pravkar sem zaključila študij psihologije, pripravljala sem se na vpis na magisterij, čez dva tedna se je poročila moja najboljša prijateljica … To bi moralo biti eno najboljših poletij v mojem življenju.
In potem – kar naenkrat – sem izvedela to novico. Takrat sploh nisem vedela, kako resen je rak trebušne slinavke.
Bolj kot izraz rak trebušne slinavke me je pretresel že sam izraz rak.
Ko sem prišla domov, sem se pogovorila z babico, ker je bila tam. Povedala sem ji, kaj sem izvedela, in ko sem videla njen odziv, sem prvič pomislila: »Oh, to ni dobro.«
Začela sem iskati informacije na spletu, in se spomnim, da sem telefon kar vrgla čez sobo. Prvo, kar vidiš, ko vpišeš »rak trebušne slinavke«, so same statistike.
Vedela sem, da če se poglobim v to, bo kot da se utapljam v morju žalosti in negativnosti. Morala sem to odmisliti in ostati pozitivna.
| 
Foto: DiCE
|
»Moja družina je takoj ukrepala. Kot da bi doma postavili krizni štab –
iskali so informacije, zdravnike, vse mogoče. V naši družini smo zelo
povezani.
Potek zdravljenja
Med ultrazvokom mi je prijazni gastroenterolog rekel, da bi se tumor morda dalo odstraniti, in mi svetoval, naj poiščem zelo dobrega kirurga. Tako smo tudi storili. Našli smo kirurga, ki je veljal za najboljšega, in čeprav je delal 200 kilometrov od našega doma, smo se odločili, da ga kontaktiramo in obiščemo zasebno. Ogledal si je CT-posnetke in po nekaj začetnih dvomih potrdil, da lahko operira – vendar je najprej odšel na enomesečni letni dopust!
V tem času nisem smela jesti ničesar – bila sem samo na infuzijah. Vstaviti so morali tudi stente v pankreatični vod. Skupno sem bila po operaciji v bolnišnici približno šest tednov. Na srečo sta bila ves čas z mano izmenično mama ali oče.
»Uspeli so odstraniti celoten tumor, ki je bil ogromen – velik približno 16 centimetrov.«
Foto: DiCE
|
Poskušali so ohraniti čim več trebušne slinavke, a so me opozorili na možne zaplete, tudi na možnost, da bi se prerezal pankreatični vod – kar se je tudi zgodilo. To je pomenilo, da so trebušni sokovi prosto odtekali v trebušno votlino in povzročali številne okužbe. Vstaviti so morali drenaže, da so iz mene iztekali ti sokovi, kar je trajalo več tednov.
|
V tem času nisem smela jesti ničesar – bila sem samo na infuzijah. Vstaviti so morali tudi stent v pankreatični vod. Skupno sem bila po operaciji v bolnišnici približno šest tednov. Na srečo sta bila ves čas z mano izmenično mama ali oče.
Kasneje nisem imela ne kemoterapije ne obsevanja – le redne kontrole. Rekli so, da obstaja 50-odstotna možnost, da se bo rak kadarkoli v življenju ponovil, in če se bo, bomo takrat razmislili, kaj storiti.
Medtem se vsakih šest mesecev vračam v bolnišnico, da mi zamenjajo stent v pankreatičnem vodu. Čudno je – živim povsem običajno življenje, potem pa vsakih šest mesecev spet pakiram za bolnišnico in operacijo. In to bo pač del mojega življenja – vsakih šest mesecev.
Vem, da bi se lahko končalo veliko slabše, a je kljub temu včasih težko.
| 
Foto: DiCE
|
Vpliv raka na življenje
Zanimivo je bilo prilagajanje po odhodu iz bolnišnice – tam si obdan z zdravstvenim osebjem, družino, prijatelji, celotnim podpornim sistemom, potem pa prideš domov in se nenadoma počutiš strašno sam. Seveda imaš še vedno podporo prijateljev in družine, a kljub temu se počutiš zelo osamljenega v tem, kar preživljaš. To je bilo težko. Takoj sem poiskala pomoč psihoonkologa.
»…vedela sem, da potrebujem nekoga na svoji strani, ne samo zato, da se pogovarjam o svojih občutkih, ampak tudi zato, da mi pove, kaj lahko pričakujem, zelo konkretne, praktične stvari.«
Ko sem se vrnila domov po operaciji, nisem mogla živeti sama, ker sem potrebovala pomoč že pri tem, da sem vstala iz postelje. Mislim, da je bilo staršem še posebej težko, ker sem edinka. Pripravljala sta se, da bom odšla v svet, potem pa sem se nenadoma znašla spet doma, popolnoma odvisna od njiju. A bila sta neverjetna – tako kot celotna družina in prijatelji.
Foto: DiCE
|
Težko je, ko si mlad in se tvoje življenje kar ustavi. Imela sem svoj načrt – dokončati študij, opraviti prakso, se preseliti zaradi službe. Nenadoma nič več ni bilo gotovo. Nisem mogla načrtovati prihodnosti, ampak sem se morala osredotočiti le na nekaj dni naprej.
Ko sem se spet začela dobro počutiti in hoditi ven s prijatelji, sem
morala vse veliko bolj načrtovati. Kam gremo? Kaj je na meniju? Je tam
sploh kaj, kar lahko jem? Naj s seboj prinesem kaj svojega? Takšne
stvari so bile precejšnja sprememba.
|
Ko sem se telesno začela počutiti bolje, me je vse zadelo nazaj – vse to, kar bi se lahko zgodilo. Bilo je zelo naporno, in diagnosticirali so mi depresijo.
Po magisteriju sem se odločila nadaljevati s podiplomskim študijem psihoonkologije – mislim, da delno zato, da bi popolnoma razumela, skozi kaj sem sama šla, hkrati pa tudi zato, da bi lahko pomagala drugim. Morala sem spremeniti svoj način razmišljanja. Vedno sem bila stroga do sebe, perfekcionistka, a naučila sem se, da moram biti do sebe bolj prizanesljiva.
Nasvet drugim z rakom prebavil
Včasih imaš občutek, da nimaš več nadzora in da se počutiš grozno. In to je v redu. Globoko vdihni in poskusi iti dan za dnem.
Osredotoči se na tisto, kar lahko nadzoruješ. Ne dovoli, da ti rak vzame ves občutek nadzora.
»Trdno verjamem tudi v to, da si v 21. stoletju zaslužimo živeti brez bolečine.«
Zdravljenje obstaja. Če te boli, zahtevaj pomoč in zdravljenje, ki bo tvojo bolečino obvladalo. Zaslužiš si spoštovanje. In zaslužiš si, da te slišijo. To je najpomembnejše.
Pogled v prihodnost
»Želim si sanjati velike sanje. Se zabavati. Potovati po svetu.«
Foto: DiCE
|
Po vsem, kar sem prestala, sem ugotovila, da je zame najpomembnejše to, da sem pomirjena sama s sabo.
Imam tudi občutek, da lahko zdaj prebrodim prav vse – kar naj pride, naj poskusijo, zmorem! Moji mehanizmi spoprijemanja so veliko boljši kot nekoč. Skrbim zase, postavila sem se na prvo mesto.
Delam kot vodja poslovnih procesov v mednarodnem podjetju. Ko se ustavim
in pomislim na vse, kar sem doživela, si rečem – ni slabo.
|
Imam tudi občutek, da si zdaj upam sanjati večje sanje kot prej. Rada iščem priložnosti, da počnem tisto, kar me resnično zanima. Na primer – obožujem Formulo 1. Torej, čez nekaj let – zakaj pa ne bi delala v tej industriji? Zakaj pa ne?
V združenju EuropaColon Slovenija si življenje z rakom predstavljamo kot na jadranje po morju, ki je včasih razburkano, včasih mirno. A na tej plovbi niste sami, zato vas vabimo, da se nam pridružite na prihodnjih izobraževalno-družabnih dogodkih ONKRAJ OBZORJA – Jadranje skozi izzive življenja z rakom, ki smo jih zasnovali z mislijo na vse vas – bolnike, svojce, prostovoljce, zdravstvene delavce. Več o tem najdete TUKAJ in v posebni izdaji glasila KOLOSKOP – Poletje 2025.
 | Vabljeni, da si ogledate posnetek spletnega predavanja Prepoznavanje in obvladovanje raka trebušne slinavke, ki ga je imela prof. dr. Janja Ocvirk, spec. interne medicine in internistične onkologije, strokovna direktorica na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Izvedeli boste več o dejavnikih, ki prispevajo k razvoju raka trebušne slinavke, katere so razpoložljive možnosti zdravljenja ter kako zdravljenje vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
Video
|
Koristne povezave
Več o raku trebušne slinavke si lahko preberete TUKAJ.
| Rak trebušne slinavke – Kaj morate vedeti o bolezni,
Druga prenovljena in dopolnjena izdaja, 2014, Onkološki inštitut Ljubljana, več
avtorjev
Na voljo TUKAJ
|