November – mesec ozaveščanja o raku želodca 2026
Gibajmo se na način, ki nam ustreza.
V novembru združenje EuropaColon Slovenija in DiCE (Digestive Cancers Europe) skupaj poudarjata, kako lahko telesna aktivnost prispeva k boljšemu splošnemu zdravju, zdravemu staranju in dobremu počutju, tudi pri ljudeh, ki živijo z rakom prebavil ali so zdravljenje že zaključili.
#GCAM26
 | Marijina zgodba
»Nekateri so dvomili o moji odločitvi. Nato pa so prišli izvidi histopatološke preiskave, ki so pokazali zelo zgodnje rakave spremembe, ki jih pri gastroskopiji niso odkrili. To mi je potrdilo, da sem se pravilno odločila.«
Preberite Marijino zgodbo |
Rak želodca v Evropi in Sloveniji
Ocene za Evropo za leto 2020 / Register raka Republike Slovenije za leto 2023
136.038
ljudi je prejelo diagnozo raka želodca (Evropa)
| 96.997
ljudi je umrlo zaradi raka želodca (Evropa)
| Mlajši od 50 let
V nekaterih državah in med določenimi skupinami mlajših odraslih poročajo o naraščanju pojavnosti raka želodca.
V Sloveniji je leta 2023 na novo zbolelo 23 ljudi, mlajših od 50 let.
|
458
ljudi je na novo obolelo za rakom želodca (Slovenija, 2023)
| 254
ljudi je umrlo zaradi raka želodca (Slovenija, 2023)
|
|
Viri: Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC), 2024, in objavljene raziskave o trendih pojavljanja raka želodca pri mlajših odraslih.
SLORA (SLOvenija in RAk) - portal, ki omogoča vpogled v podatke o raku v Sloveniji ter dostop do mednarodnih virov za primerjave med državami. Vključuje podatke Registra raka Republike Slovenije o incidenci od leta 1961 dalje ter o umrljivosti za rakom in prevalenci od leta 1985 dalje.
Oglejte si evropske podatke / link:
Zakaj je ozaveščanje pomembno?
Rak želodca lahko prizadene ljudi vseh starosti.
Čeprav se je pojavnost raka želodca v številnih državah zmanjšala, ta bolezen v Evropi še vedno ostaja eden pomembnih vzrokov smrti zaradi raka. Raziskave kažejo, da v nekaterih državah narašča pojavnost raka želodca pri mlajših od 50 let, zlasti tam, kjer je bila bolezen v preteklosti manj pogosta.
Poznavanje dejavnikov tveganja ter prepoznavanje dolgotrajnih simptomov sta zato ključnega pomena. Pravočasne preiskave lahko prispevajo k zgodnejšemu odkrivanju bolezni in omogočijo ustrezno zdravljenje.
Bodimo pozorni na dolgotrajne spremembe
Simptomi imajo lahko različne vzroke in ne pomenijo nujno raka. Če opazite neobičajne spremembe ali težave, ki ne minejo, se posvetujte z zdravnikom.
Več o raku želodca
 | RAK ŽELODCA – kaj je dobro vedeti
Kaj je rak želodca?
Najpogostejše vrste raka želodca
Kaj povečuje tveganje?
Simptomi raka želodca
Kako se postavi diagnoza raka želodca?
Pomembna vprašanja, ki jih lahko zastavite zdravniku
Kako poteka zdravljenje raka želodca?
Več
|
Zgodbe bolnikov
Vsaka osebna izkušnja prispeva k boljšemu razumevanju bolezni.
Preberite zgodbe ljudi, ki so se soočili z rakom želodca ali rakom na prehodu med požiralnikom in želodcem. Njihove izkušnje nas opominjajo, kako pomembni je prisluhniti bolnikom, jim zagotoviti jasne in razumljive informacije ter podporo, prilagojeno njihovim potrebam.
 | Georgianina zgodba
»Prisluhnite svoji intuiciji in upoštevajte nasvete zdravnikov. Postavite vsa vprašanja, ki vas zanimajo, in sprašujte, dokler ne boste povsem razumeli informacij, ki ste jih prejeli. Poiščite dodatne informacije in če menite, da je to potrebno, ne oklevajte ter prosite za drugo zdravniško mnenje.«
Celotno zgodbo si lahko preberete TUKAJ.
|
 | Richardova zgodba
»Ne prezrite simptomov, tudi če se pojavljajo le občasno. Vsi vemo, da zgodnejše odkritje bolezni povečuje možnosti za preživetje. Ne dovolite, da bi zdravnik vaše težave spregledal ali jih jemal premalo resno. Če menite, da potrebujete določeno preiskavo, vztrajajte in se zavzemite zanjo.«
|
 | Claudijina zgodba
»Živimo v svetu, ki ceni telesno pripravljenost in nima veliko razumevanja za bolezen. Odnosi med ljudmi se pogosto spletajo in krepijo ob hrani, ki nas povezuje in združuje. Hrana je skupen užitek in ne bi smela biti povezana z bolečino, kot je pri meni. Še danes včasih jem hrano brez okusa in se trudim pojesti čim več, predvsem zaradi strahu, da bi izgubila še več telesne teže. Še vedno se moram osvoboditi zakoreninjenega prepričanja, da vitkost pomeni bolezen, bolezen pa sram.«
|
 | Teodorina zgodb
»Pomembno je, da se znate postaviti zase in se zavzemati za svoje potrebe. Želim si, da bi se tega naučili tudi drugi. Prvi korak k temu pa je ozaveščanje o tej problematiki.«
Januarja 2023 je zaradi raka želodca izgubila svojega partnerja Georgea.
|
Gibanje in zdravo staranje
Vsako gibanje šteje
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odraslim priporoča od 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne aktivnosti na teden. Poleg tega priporoča tudi vaje za krepitev vseh večjih mišičnih skupin vsaj dvakrat tedensko.
Bolniki, ki se zdravijo zaradi raka ali okrevajo po zdravljenju, bodo morda morali začeti z manj intenzivno telesno aktivnostjo. O tem, kakšna oblika in intenzivnost gibanja sta za vas primerni in varni, se posvetujte s svojim zdravstvenim timom. Aktivnost povečujte postopoma in jo prilagajajte svojemu počutju ter zmožnostim.
|
|
01Izberite gibanje, ki vas veseli
Hoja, kolesarjenje, plavanje, ples in vsakodnevna opravila – vse šteje. Telesno aktivnost, v kateri uživate, boste lažje vključili v svoj vsakdan.
| 02Krepite mišično moč
Vaje za krepitev večjih mišičnih skupin pomagajo ohranjati gibljivost, samostojnost in zdravje v poznejših letih. Zahtevnost vaj prilagodite svojim zmožnostim.
| 03Začnite z majhnimi koraki
Že nekaj minut gibanja je bolje kot nič. Krajše aktivnosti čez dan se seštevajo in vam omogočajo, da postopoma in varno povečujete svojo telesno dejavnost.
| 04Gibajte se v družbi
Gibanje z družino, prijatelji ali v organizirani skupini prinaša tudi druženje, medsebojno spodbudo in dodatno motivacijo.
|
Gibanje in duševno zdravje
Telesna aktivnost lahko prispeva tudi k boljšemu duševnemu počutju.
Gibanje ni pomembno le za telesno pripravljenost. Redna telesna aktivnost lahko pozitivno vpliva na razpoloženje, samozavest, opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in povezanost z drugimi. Pomembno je, da vsak posameznik najde obliko in količino gibanja, ki ustrezata njegovim zmožnostim in potrebam.
01. Izboljšajte svoje razpoloženje
Gibanje lahko pomaga zmanjševati simptome tesnobe in depresije ter prispeva k boljšemu splošnemu počutju.
02. Ostanite povezani z drugimi
Sprehod ali druga skupna aktivnost je lahko priložnost za pogovor, druženje in medsebojno podporo.
03. Ohranjajte telesne sposobnosti
Mišična moč, ravnotežje in gibljivost nam pomagajo ohranjati samostojnost tudi v poznejših življenjskih obdobjih.
04. Poiščite svoj ritem
Počitek je pomemben del okrevanja. Telesno aktivnost prilagodite svojim simptomom, poteku zdravljenja, počutju in ravni energije.
Koristne informacije
.png)
| Tema: RAK ŽELODCA
Ko pravočasno ukrepamo lahko rešimo življenje
prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist gastroenterolog, Diagnostični center Rogaška
Na predavanju boste izvedeli več o:
- Razumevanju raka želodca: kateri so najpogostejši dejavniki tveganja in zgodnji opozorilni znaki bolezni, kako nastane, diagnostika in možnosti zdravljenja in zakaj je v Sloveniji še vedno pogosto odkrit prepozno;
- Helicobacter pylori – skriti povzročitelj: kako bakterija vpliva na razvoj raka želodca, kako jo lahko odkrivamo in uspešno zdravimo ter kakšen je pomen testiranja in izkoreninjenja okužbe;
- Preprečevanju in zdravih navadah: kaj lahko vsak posameznik naredi sam (prehrana, življenjski slog, redne kontrole);
- Pomenu presejalnih programov in raziskav (projekta EUROHELICAN, TOGAS) – kaj kažejo rezultati projektov, kakšne so možnosti za uvedbo presejanja raka želodca v Sloveniji v bližnji prihodnosti in kaj bi to pomenilo;
|
SKUPAJ SMO V TEM!